V Sloveniji podjetja večinoma šele odkrivajo pomen oz. koristi delovne sreče. Menedžerjev za srečo je pri nas tako le peščica.
Čeprav gre za poklic, ki je v globalnem merilu med najbolj iskanimi v 21. stoletju, poudarjata Maja Lončar in Petra Božič Blagajac iz Palete znanj. Med tistimi, ki na tem področju orjejo ledino, je podjetje Optiweb.
Po podatkih statističnega urada je v Sloveniji s svojim trenutnim delom zelo zadovoljnih le 50,3 odstotka samozaposlenih in 51,8 odstotka zaposlenih. Zaradi bolezni, povezanih s psihofizičnimi izzivi na delovnem mestu, pa v Sloveniji izgubimo 10 milijonov delovnih dni na leto, kar pomeni okoli 1,7 milijarde evrov letno, poudarjata sogovornici iz Palete znanj, ki sta pri mednarodni akademiji Woohoo nedavno postali mednarodno certificirani menedžerki delovne sreče.
"Stanje na trgu delovne sile ne dopušča več brezskrbnosti in nevlaganja," sta poudarili. Podjetja bodo morala sprejeti del odgovornosti za soustvarjanje odličnih delovnih okolij in postati odlična razpoznavna blagovna znamka na trgu delovne sile - delodajalec, h kateremu bodo ljudje želeli priti in tam tudi ostati.
Povišanje plač, bonusi, napredovanja ali telovadnice v prostorih organizacije je le nekaj ukrepov, s katerimi se dviguje zadovoljstvo. "Imajo kratkoročen učinek, organizacije pa morajo za njihovo izvedbo kar dobro odpreti denarnico. In pogosto se zdi to kot nikoli končana zgodba," menita Lončarjeva in Božičeva.
Za razliko od zadovoljstva delovna sreča ustvarja dolgotrajen učinek, finančna vlaganja so občutno nižja - vendar pa terja večji angažma ljudi. "Raziskava zavzetosti zaposlenih OfficeVibe iz junija 2018 je pokazala, da si kar 82 odstotkov anketiranih želi priznanja oz. pohvale bolj kot fizične nagrade. In kar 57 odstotkov jih ne bi priporočilo svojega delodajalca kot dobrega," sta opozorili.
"Kar nas osrečuje, so odnosi in rezultati. Ko veš, da ima tvoje delo smisel, da ustvarjaš spremembo, da dobro delaš in ko čutiš, da te cenijo in spoštujejo kot človeka," sta še dodali.
Prostora za slabo voljo skorajda ni
Med podjetji, ki z menedžerjem oz. menedžerko za srečo v Sloveniji orjejo ledino, je podjetje Optiweb. "Direktor Miha (Lavtar) se je že ob ustanovitvi podjetja pred devetimi leti odločil, da bodo zaposleni in njihovo dobro počutje ter zavzetost na prvem mestu. Ko se je podjetje širilo, je delček po delček svojih odgovornosti predajal drugim ... in ko je bilo število zaposlenih že večje od 20, se je odločil, da je čas, da zaposli tudi nekoga, ki bo usmerjen na to, da so zaposleni na delovnem mestu zadovoljni, da radi prihajajo v službo in posledično svoje delo dobro opravljajo," je za STA pojasnila menedžerka za srečo v Optiwebu Urška Stanovnik.
Njen delovnik je sestavljen iz nalog, ki so usmerjene na zunanjo javnost in na interne zaposlene. "Kar se tiče zunanje javnosti, gre predvsem za kadrovanje, zaposlovanje in predstavljanje podjetja ter naših praks navzven, na raznih predavanjih in konferencah. Kar se tiče internih nalog, pa se ukvarjam z razvojem zaposlenih, motivacijo, iščem nove in drugačne načine, kako bi bili sodelavci še bolj zavzeti. Velik del dela predstavlja komunikacija z vodji," je pojasnila Stanovnikova.
Nekatere naloge so bolj strateške narave, na primer vpeljava sistema zaposlovanja, onboardinga (organizacijskega uvajanja novih sodelavcev) ali razvoja, spet druge so bolj enostavne in z njimi želijo v podjetju predvsem vplivati na motivacijo zaposlenih - na primer skupni zajtrki, masaža na delovnem mestu ter skupna rekreacija. "Predvsem se naloge spreminjajo iz dneva v dan in delovno mesto zahteva veliko mero fleksibilnosti. Dejstvo pa je, da pozicija brez ostalih zaposlenih, predvsem vodij, ne bi mogla obstajati. Le s sodelovanjem lahko pridemo do rezultatov, ki si jih s pozicijo želimo doseči," je poudarila Stanovnikova.
Menedžer za srečo je po njenih besedah lahko vsak, ki ima rad delo z ljudmi. "Formalna izobrazba ni tako zelo pomembna, bolj pomembno je, da oseba zna prisluhniti, da je empatična in da ima rada ljudi. Dela za in z računalnikom je namreč malo, večino časa si v komunikaciji z ostalimi. Pogosto se tudi šalimo, da prostora za slabo voljo na tem delovnem mestu ni, kar je delno tudi res," je izpostavila svoje izkušnje.
Funkcijo menedžerja za srečo bi po prepričanju Stanovnikove lahko uvedli v vsa podjetja. "Pogosto se pojavi pomislek, da je funkcija primerna le za manjša in modernejša IT podjetja. S tem se ne strinjam. Zagotovo si vsak zaposleni v vsakem podjetju želi, da bi imeli nekoga, ki bi bil zadolžen za to, da se on na delovnem mestu dobro počuti," je poudarila. Je pa zadovoljna, da trenutna situacija na trgu dela delodajalce že sama po sebi spodbuja k zavedanju o pomenu zaposlenih, saj se morajo potruditi, da sodelavce tudi obdržijo.