Ob žici na kopališču v Metliki bodo ob 10.30 uri predstavili pobudo za vložitev zahteve za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti postavljanja žičnatega zidu ob reki Kolpi. Hkrati bodo predstavili tudi kaj žica pomeni za življenje in gospodarstvo v Beli krajini.
(Foto:STA in Radio Krka)V imenu varnosti državljanov in državljank Republike Slovenije je slovenska vojska z gostujočimi vojaki iz Vzhodne Evrope na celotnem bregu reke Kolpe začela postavljati žico z rezili. V Beli krajini je življenje ob Kolpi neposredno povezano z naravo, reka Kolpa pa je od nekdaj tudi simbol sodelovanja in prijateljstva med Slovenci in Hrvati. Že tako najbolj zanemarjen, pozabljen in investicijsko podhranjen del Slovenije zdaj postaja območje militarizacije. Reka Kolpa po propadu industrije v Beli krajini daje kruh in preživlja s svojimi naravnimi bogastvi številne belokranjske družine, obkolpsko območje je nenazadnje Naravni park, ki ga je potrebno varovati ne pa uničevati.
Žičnat zid na obali Kolpe pomeni za številne tukajšnje kmete, turistične delavce in tudi prebivalce dokončno ekonomsko smrt in izključitev. Ne zdajšnja ne prejšnje vlade niso imele posluha za propad Bele krajine in njen potencial, nihče se ni oziral na množične migracije iz tega ekonomsko podhranjenega območja zadnjih 20 let, tu vlada tudi najvišja brezposelnost v Sloveniji. "Ker se tudi zdajšnji vladi ni zdelo smiselno o učinkih žičnatega zidu posvetovati s tukajšnjimi prebivalci, vlagamo na Ustavno sodišče pobudo za ustavno presojo postavljanja žice ob Kolpi, ki je že izolirala številne hiše in rodovitna zemljišča. Ker čez Kolpo v času migracij ni šel niti en begunec, se sprašujemo, čemu žica na Kolpi?"
Pobudo za ustavno presojo bodo ob žici na metliškem kopališču bodo predstavili pobudniki ustavne presoje, sicer Belokranjci in prijatelji Bele krajine: Peter Črnič, Božidar Flajšman, Matjaž Hanžek, Dušan Plut, Stanko Štrajn, Violeta Tomič
Galerija
