Vlak z okoli 1100 begunci je ob 16:10 pripeljal iz Hrvaške na železniško postajo v Dobovo. Po besedah vodje oddelka za državno mejo in tujce na novomeški PU Antona Štubljarja je s takšnim sistemom prehod beguncev veliko hitrejši, kot so predvidevali. Ali bodo s takšnim sistemom nadaljevali, se bodo vodilni dogovorili v prihodnjih urah.
FOTO: STABegunci so z vlaka izstopali v prostore za sprejem, kjer so jim nudili hrano in pijačo. V teh prostorih že imajo vso potrebno opremo za identifikacijo in popis, je povedal Štubljar. Po končanem postopku bodo begunci vstopili v nov vlak, ki jih bo odpeljal v nastanitveni center v Šentilj.
Po njegovih besedah nov sistem sprejemanja beguncev, pri katerem hrvaški organi prebežnikov ne spustijo pred slovensko mejo, da bi ti nato sami prečkali zeleno mejo, pač pa potekajo prevozi dogovorjeno in organizirano prek mejnih prehodov, omogoča hitrejši prehod beguncev.
Ali bodo tudi vnaprej na takšen način sprejemali begunce v državo, se bo vrh slovenske in hrvaške policije dogovoril v prihodnjih urah, je še dejal v izjavi za medije. Zaenkrat je bil ta vlak edini primer novega sistema sprejema.
Cilj policije pa je po njegovih navedbah ta, da bi vse begunce sprejeli z vlaki ter da bi izpraznili brežiški sprejemni center in dobovski center v nekdanji tovarni Beti, tako da bi v Dobovi uporabljali samo nov sprejemni center v šotorih.
Koalicija se pripravlja tudi na črne scenarije, v sredo svet za nacionalno varnost
Vladna koalicija računa na implementacijo zavez z mini vrha EU-Balkan, če se to ne bo zgodilo, pa je pripravljena tudi na zaostrovanje ukrepov, je po koalicijskem vrhu ponovil zunanji minister Karl Erjavec. Prvak SD Dejan Židan pa upošteva možnost tudi bolj črnih scenarijev. O begunski krizi bo v sredo razpravljal svet za nacionalno varnost.
Premier Miro Cerar je koalicijske partnerje danes seznanil z zavezami z mini vrha EU-Balkan. Kot je v izjavi novinarjem po vrhu dejal zunanji minister in prvak DeSUS Erjavec, bodo ukrepe sprejemali na podlagi ocenjenega položaja. Za zdaj računajo, da bo dogovor iz Bruslja spoštovan, če bo treba, pa bodo ukrepe zaostrili, je poudaril minister.
Ali se dogovor z mini vrha EU-Balkan spoštuje, bodo ocenili v prihodnjih dneh, sta pojasnila tako Erjavec kot minister za kmetijstvo ter prvak SD Židan.
Oba izpostavljata tudi pomen akcijskega načrta s Turčijo, ki pa ima v nedeljo volitve. Zato računata, da se bo po volitvah bolj intenzivno pristopilo tudi k iskanju ustreznih rešitev s to državo. Od tega je odvisen dotok migrantov po balkanski poti, je poudaril Erjavec in obenem ocenil, da bodo migranti v prihodnjih dneh še prihajali v Slovenijo, naše pristojne službe pa se morajo temu ustrezno odzivati.
Če se bo trenutno stanje nadaljevalo, želi Slovenija vzpostaviti vstopne točke, je ponovil Erjavec in spomnil, da dnevno prihaja k nam od 12.000 do 13.000 migrantov. Vendar oblasti ne želijo, da bi prišlo do njihove razpršitve po celotni meji. Zato bo treba postaviti določene ovire, za kar so različne tehnične možnosti, je spomnil Erjavec.
Če bodo zaveze implementirane, po mnenju Židana obstaja realna možnost, da bo begunski tok nadzorovan, da se bo zmanjšal in bo Evropa zunaj težav z migranti oz. begunci. "Če se dogovor ne bo spoštoval, pa imamo na razpolago različne scenarije, tudi bolj črne," je v izjavi novinarjem spomnil Židan, a poudaril, da Slovenija ni v izrednem stanju.
Zagotovil je še, da se bo Slovenija držala vseh pravil, ki se jih mora kot schengensko mejno območje, govora pa je tudi o uporabi različnih tehničnih sredstev na meji, če bo potrebno. "Cilj je, da je prihod beguncev v Slovenijo najavljen in nadzorovan, da se izvedejo vsi postopki v skladu s schengnom in da ljudem omogočimo prehod v želene države," je pojasnil Židan in izpostavil tudi pomen finančne pomoči, ki jo bo prejela Slovenija od EU.
Vodja poslanske skupine SMC Simona Kustec Lipicer je v izjavi novinarjem po srečanju pojasnila, da koalicija pozdravlja in podpira ukrepe, sprejete v Bruslju, ter pričakuje implementacijo zavez v najhitrejšem možnem času. Nekatere bi se morale uresničiti že tekom tedna, je ocenila Kustec Lipicerjeva in izpostavila zlasti vzpostavitev prepotrebnega sodelovanja pri reševanju težav z migracijskim tokom na ravni EU.
Kar zadeva sodelovanja Slovenske vojske na meji se v tem trenutku zaustavlja pri dopolnitvi zakona o obrambi, s katerim bi DZ na predlog vlade vojski lahko dal dodatna pooblastila za varovanje meje. Zbirajo se namreč podpisi za začetek postopkov za zahtevo referenduma glede zakona, ki ga je DZ sprejel minuli teden.
Kustec Lipicerjeva je spomnila, da po ustavni ureditvi ta možnost obstaja, "je pa v danih, izjemno zahtevnih razmerah, skrajno neodgovorna in nedržavotvorna". O tem, ali bi DZ v skladu z ustavno ureditvijo na referendumskem področju lahko preprečil referendum, je povedala, da je to odločitev predsednika DZ Milana Brgleza. Kustec Lipicerjeva verjame, da bo odločitev v tem smislu tudi sprejel.
Migrante naj bi pomagali zdravstveno oskrbovati zdravstveni delavci iz vse države
V Zdravstvenem domu Brežice je davi potekal sestanek, na katerem so se državna sekretarka ministrstva za zdravje Sandra Tušar in izvajalci nujne medinske pomoči za migrante v Posavju dogovorili, da bodo v izvajanje omenjene dejavnosti pritegnili tudi druge zdravstvene ustanove po državi. Ustanovil bodo tudi posebno koordinacijsko skupino.
Tušarjeva je za STA povedala, da so se na sestanku zbrali predstavniki vseh zdravstvenih domov širše regije, in sicer posavskih zdravstvenih domov, novomeškega zdravstvenega doma, črnomaljskega, metliškega, kočevskega, ivanjškega, celjskega in zdravstvenih domov iz Šmarja pri Jelšah ter Šentjurja pri Celju. Sestanka so se udeležili tudi predstavniki Slovenske vojske in Splošne bolnišnice Brežice.
Dogovorili so se, da bi se v zagotavljanje zdravstvene pomoči za prebežnike v brežiškem sprejemnem centru, kjer so zdravstvene ekipe najbolj obremenjene, vključili tudi drugi zdravstveni domovi. Udeleženci sestanka so se pri tem strinjali, da je to nujno. Tušarjeva bo dogovor zdaj prenesla pristojnim, ki ga bodo skušali uresničiti.
Sicer pa so danes predlagali in sklenili, da v sredo z delovanjem začne koordinacijska skupina, ki naj jo imenuje ministrstvo. Sklenili so tudi, da bodo sedanji izvajalci nujno medicinsko pomoč za migrante izvajali do vključitve novih zdravstvenih delavcev iz vse Slovenije.
S tem bodo dosegli razbremenitev njihovih posavskih kolegov. Sicer pa bo koordinacijska skupina uradno začela z delom v sredo, operativno pa se je njeno delo praktično že začelo, je še povedala Tušarjeva.
Direktor Zdravstvenega doma Brežice Miroslav Laktić pa je opozoril, da njihova ustanova hkrati z nujno medinsko oskrbo za domačine to izvaja tudi za migrante. Te sicer oskrbujejo v ambulanti na brežiški policijski postaji, v Dobovi in v Rigoncah. Čeprav jim pomagajo okoliški zdravstveni domovi, delujejo na robu zmogljivosti, vsi sodelujoči zdravstveni delavci in prostovoljci pa so že utrujeni.
Laktić je sicer današnji sestanek, na katerem so se po njegovih besedah dogovorili, kako bodo delo organizirali za naprej, za STA označil kot velik korak naprej.
Vodja nujne medinske pomoči v brežiškem zdravstvenem domu Mojca Pibernik pa je glede obremenitev zdravstvenih delavcev navedla, da so imeli dnevno tudi do 45 posredovanj oz. vsake pol ure eno, obravnavali pa so približno 450 tujcev.
Dnevno imajo na terenu do 15 zdravstvenih delavcev in štiri do pet reševalnih vozil, pomagajo pa jim še madžarska Karitas, ki je pri novem dobovskem centru postavila svojo postajo, slovaški in drugi prostovoljci ter ljubljanska in celjska služba nujne medicinske pomoči.
Med drugim od petka v Dobovi deluje ekipa osmih zdravstvenih delavcev z Madžarske, med njimi sta dva zdravnika, dve medicinski sestri, dva bolničarja ter dva zdravstvena tehnika, ki zagotavljajo 24-urno zdravstveno službo. Kot pojasnjujejo na Slovenski karitas, se bodo ekipe madžarskih zdravstvenih delavcev menjavale, da bodo lahko kakor se da dolgo zagotavljali oskrbo beguncev.
Prav danes je madžarska Karitas v sprejemni center v Dobovo dostavila še ogrevan medicinski šotor s 100 posteljami, ki bo namenjen predvsem obravnavi najbolj ranljivih skupin, kot so otroci in ženske. Poleg šotora so v Dobovo pripeljali tudi veliko medicinskega materiala, so sporočili s Karitas.
Sodelovanje med zdravstvenimi delavci je Pibernikova označila za dobro. Pristavila je, da bodo zagotavljanje nujne zdravstvene oskrbe za prebežnike prilagodili tudi morebitni novi organizaciji njihovega sprejemanja in popisovanja, ki so jo v ponedeljek napovedali na notranjem ministrstvu.
Anton Štubljar, vodja Oddelka za državno mejo in tujce na Policijski upravi Novo mesto
Galerija
