Društvo čebelarjev Semič je v nedeljo podelilo priznanja in plakete za ocenjen med. 17. mednarodno ocenjevanje medu pa je v Semiču potekalo zadnjo septembrsko soboto.
Kot je za to ocenjevanje že običajno, je tri komisije senzoričnih preizkuševalcev čakalo precejšnje število vzorcev medu.
Skupno 158 čebelarjev iz petih držav (poleg Slovenije še iz Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Švice in Združenih držav Amerike) je oddalo 267 vzorcev.
Najbolj številčno so bili zastopani vzorci cvetličnega medu (84), nato akacijevega 849), lipovega (44), gozdnega (42), kostanjevega (34) in hojevega medu (10).
Na ocenjevanje je prispel tudi vzorec ajdovega medu ter po en vzorec medu amorfe, vrbe in vreska, ki so bili ocenjeni v skupini cvetličnega medu.
Senzorični preizkuševalci strokovnjaki iz Slovenije in Hrvaške ter verificirani preizkuševalci medu so vzorce medu v enotnih, nerabljenih kozarčkih, opremljenih s številčnimi kodami, prevzeli na dan ocenjevanja.
Označbe na originalni embalaži vzorcev je predhodno pregledala komisija za prevzem vzorcev. Pred senzoričnim ocenjevanjem je bila v vseh vzorcih izmerjena vsebnost vode in električna prevodnost.
Dva vzorca, eden kostanjevega, drug lipovega medu, sta bila zaradi vsebnosti vode večje od 18,6 % izločena še pred samim senzoričnim ocenjevanjem. Zaradi napak pod mejo sprejemljivega je bil med senzoričnim ocenjevanjem izločen še en vzorec.
Ocenjevanje je potekalo na podlagi veljavnega Pravilnika o senzoričnem ocenjevanju medu v Sloveniji. Med 265 ocenjenimi vzorci medu je 109 vzorcev prejelo zlato priznanje, največ točk med njimi je prejel vzorec slovenskega akacijevega medu.
Razveseljivo je, da so zlato priznanje prejeli vzorci vseh glavnih vrst slovenskega medu. Srebrno priznanje je prejelo 78 vzorcev, bronasto 54, zahvalo za sodelovanje pa 23 vzorcev. Število priznanj in delež prejemnikov zlatega priznanja kaže na visoko senzorično kakovost vzorcev medu, poslanih na ocenjevanje.
Po številu prejetih točk senzorične komisije so med njimi prednjačili vzorci akacijevega, lipovega in cvetličnega medu. Na tem mestu velja omeniti še eno glavnih opažanj letošnjega senzoričnega ocenjevanja in sicer prisotnost manjših nečistoč v precejšnjem številu vzorcev. Čistoča vzorcev medu se je čez leta ocenjevanj močno izboljšala in verjamejo, da je letošnje opažanje le izjema, in da se bo trend pridelave odličnega medu z vseh vidikov kakovosti ohranil še naprej.
Šampion najbolje ocenjenega medu - čebelarstvo Lisjak iz Vrtovč, Slovenija.
Najbolj ocenjen med iz tujine - Marijana in Josip Korog iz naselja Štuparje, Hrvaška.
Najbolj ocenjen med iz Bele krajine - Zdravko Plut iz Črešnjevca, Semič.
Najboljši ajdov med je pridelalo čebelarstvo Gaja iz Brunšvika, Slovenija.
Dr. Mojca Korošec - pogovor o medu
Dr. Mojca Korošec z Biotehniške fakultete Ljubljana o ocenjevanju medu
Predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč - pogovor
Predsednik ČZS Boštjan Noč o kakovosti in pomenu slovenskega medu
Predsednik ČZS Boštjan Noč o kakovosti medu
Predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč o tem, zakaj je dobro, da kupujemo domač med