Kristjani so včeraj, 50. dan po veliki noči obeležili binkošti, s katerimi zaključujejo velikonočni čas. S praznikom obeležujejo prihod Svetega Duha, ter ustanovitev Cerkve. V več evropskih državah obeležujejo tudi binkoštni ponedeljek, ki je dela prost dan.
Po binkoštih - pojem izvira iz grške besede pentekoste, petdeseti - se v Katoliški cerkvi nadaljuje liturgični čas med letom, ki traja do konca cerkvenega leta oziroma do začetka adventnega časa. Na binkošti v cerkvah velikonočno svečo z oltarnega prostora odnesejo h krstnemu kamnu, duhovniki in drugi sodelavci pa pri bogoslužju nosijo liturgična oblačila v zeleni barvi.
Binkošti so v Katoliški cerkvi poleg velike noči, božiča in Marijinega vnebovzetja eden od štirih največjih praznikov. V Nemčiji, Avstriji, Franciji, Švici in na Madžarskem pa imajo na binkoštni ponedeljek tudi dela prost dan.
Evangeličani binkoštni dan namreč razumejo kot ustanovni dan Cerkve in ga zaradi njegove pomembnosti obhajajo dva dneva.
Prav tako so binkošti velik praznik pri pravoslavnih vernikih. Letos ga enako kot veliko noč obhajajo en teden pozneje kot katoliki in evangeličani.
Semiški župnik Luka Zidanšek
O praznovanju binkošti v Semiču
Galerija
