»Slovenski narod je v svoji dolgi zgodovini bil veliko bitk. Iz vsake bitke smo se vrnili še močnejši in enotni v želji, da smo na svoji zemlji svoj gospodar,« je na tradicionalni slovesnosti na Cviblju nad Žužemberkom poudaril župan Občine Žužemberk Franc Škufca.
Na žalni slovesnosti, ki jo je Občina Žužemberk organizirala v sodelovanju z ZZB za vrednote NOB Slovenije, Odborom VII. korpusa, Združenjem borcev za vrednote NOB Novo mesto in Krajevno organizacijo ZB Žužemberk, so se zbrani spoštljivo poklonili padlim borcem in aktivistom, ki so po županovih besedah za svojo domovino dali največ, kar so lahko – svoja življenja: »Spomenik na Cviblju je kulturni spomenik in spomenik tujih armad z eno največjih kostnic druge svetovne vojne. Je simbol poguma in boja svobodomiselnih narodov. Je zahvala vsem padlim, ki so žrtvovali svoja življenja za svobodo, in hkrati opomnik, da se kaj takega ne bi več ponovilo.«
Osrednjo besedo pri spomeniku, ki so ga v spomin na več kot 2200 padlih borcev NOB in aktivistov OF postavili leta 1961 nad grobnico s posmrtnimi ostanki partizanov, padlih v suhokranjskih osvobodilnih bojih, je imel predsednik Vlade Republike Slovenije Marjan Šarec, ki je med drugim dejal: »To je naša država, z vsemi prednostmi in pomanjkljivostmi, z vsemi stvarmi, ki niso vedno idealne, a se moramo vsak dan truditi, da bi najprej dojeli, da je naša, in potem poskusili spreminjati stvari na bolje. Tega ni mogoče storiti čez noč, kajti obračati miselnost je najtežje. Najtežje je spreminjati sebe, lažje je kazati s prstom na druge.«
Med borci, ki so padli v suhokranjskih osvobodilnih bojih, so bili tudi pripadniki tujih enot. Po do zdaj znanih podatkih je tam padlo približno 140 antifašistov in antinacistov iz več evropskih držav, Avstrije, Belorusije, Bosne in Hercegovine, Češke, Črne gore, Hrvaške, Italije, Litve, Madžarske, Makedonije, Rusije, Srbije in Ukrajine. V napadih partizanov na sovražno postojanko Žužemberk so sodelovala tudi britanska letala.
Pod spomenikom je grobnica, vendar v njej niso pokopani vsi, ki so navedeni na tamkajšnjih kamnitih ploščah. Na njih je vklesanih 1150 imen slovenskih in drugih borcev ter žrtev z območja Dolenjske, po zadnjih raziskavah pa je njihovo število naraslo na več kot 2200. Cvibeljski spomenik ima status kulturnega spomenika in spomenika tujih armad.
Vence v spomin padlim borcem so položili premier Marjan Šarec, žužemberški župan Franc Škufca, veleposlanik Ruske federacije Doku Gapurovič Zavgajev, konzulka na veleposlaništvu Republike Srbije Ivana Jakšić Matović, delegacije Republike Slovenije, ZZB za vrednote NOB, Odbora VII. korpusa in KO ZB Žužemberk, predstavniki borčevskih organizacij in drugi.
Za kulturni del slovesnosti so poskrbeli častna enota Slovenske vojske, recitatorji in pevci, KUD Žužemberški rogisti, moški pevski zbor Lopar s Primorske in 1. spominski dolenjski bataljon.