AVDIO&FOTO: Vranov let v svobodo

V Otoku pri Metliki, so se v nedeljo spomnili dogodkov leta 1944, ko so slovenski partizani iz nemškega ujetništva rešili več kot sto zavezniških vojnih ujetnikov, zavezniki pa so jih s tega belokranjskega partizanskega letališča prepeljali v misijo v italijanski Bari. Slavnostni govornik je bil predsednik Društva Vranov let Eduard Vedernjak.

Metliški župan Darko Zevnik je povedal, da gre za spominsko prireditev mednarodne poti zavezništva, ki so jo po leta 1996 izdani knjigi, v kateri eden izmed rešenih zavezniških pilotov - Avstralec Ralph F. Churches - popisuje omenjene dogodke, naslovili Vranov let.

Spominska prireditev je potekala na območju nekdanjega partizanskega letališča v Otoku, na katerega danes spominja tam postavljeno izvirno letalo DC-3 Dacota.

Prireditev so pripravili Občina Metlika, Združenje borcev za vrednote NOB Metlika in Društvo Vranov let.

Prisotne sta nagovorila župan občine Metlika Darko Zevnik in Tit Turnšek predsednik ZB za vrednote NOB Slovenije. Slovesnosti so se udeležili tudi vojni atašeji v Sloveniji iz ZDA , Rusije in Združenega kraljestva in severne Irske. Na slovesnosti sta bili županja Občine Črnomelj Mojca Čemas Stjepanovič in županja Občine Semič Polona Kambič.

Partizanske enote so zavezniške vojne ujetnike, med katerimi so bili predvsem strmoglavljeni letalski piloti, med njimi 87 britanskih, konec avgusta 1944 rešile iz nemškega taborišča pri Mariboru, partizani pa so jih nato preko okupirane Slovenije pripeljali do belokranjskega partizanskega letališča. Omenjene dogodke sicer v metliški občini obeležujejo šele od leta 2012, je še povedal Zevnik. 

Partizansko letališče pri vasi Otok so začeli pripravljati spomladi 1944, zavezniki, ki so tam 17. septembra 1944 prvič pristali s petimi britanskimi letali, pa so ga poimenovali letališče Picadilly Hope. Ker je bilo majhno in ob dežju neuporabno, hkrati pa so se potrebe partizanske vojske in zaveznikov povečevale, so v bližnjem Krasincu zgradili novo letališče Picadilly Hope A.

Obe letališči sta delovali do konca druge svetovne vojne, z njiju pa se je v svoje baze vrnilo več kot 800 rešenih zavezniških letalcev. Hkrati so od tam na varno odpeljali 2000 otrok, žena in starejših, v zavezniške bolnišnice pa skoraj 1500 ranjenih partizanov. Na slovenskih partizanskih letališčih je narodnoosvobodilna vojska prejela na tisoče ton zavezniške pomoči.

Po besedah prirediteljev Vranovega leta naj bi ta projekt mladino EU spominjal na zavezništvo med slovenskimi partizani, slovenskim prebivalstvom ter zahodnimi zavezniki v najhujših dneh svetovne zgodovine, pri slovenski mladini pa ohranjal ponos na ta del lastne zgodovine.