V sklopu skupnega projekta občin Semič, Dolenjske Toplice in Kočevje se v Semiču drevi ob 18. uri začenjajo 3. Dnevi kočevarske kulture.
Pripravili bodo niz prireditev, povezanih s kulturno in drugo dediščino nekdanjih območnih prebivalcev nemškega rodu, Kočevarjev. Rdeča nit letošnjih prireditev je ohranjanje kočevarske govorice.Predsednik Zveze kočevarskih organizacij Andrej Černe je na nedavni novinarski konferenci opozoril, da je med 600 do 700 v Sloveniji živečimi neposrednimi potomci Kočevarjev, ki so do druge svetovne vojne živeli na jezikovnem otoku na obeh straneh roškega hribovja, le še približno sto izvirnih govorcev.
Njihovo število se vse bolj krči, navedene občine pa so se pri Dnevih kočevarske kulture, ki bodo potekali do vključno nedelje, povezale z željo, da bi prireditev postala tradicionalna. Prvič so jih tako pripravili v Občini Dolenjske Toplice, lani na Kočevskem in letos v Semiču. Pri prireditvah sodelujejo izvajalci iz vseh treh občin.
Po besedah semiške županje Polone Kambič želijo z njimi ohranjati kočevarsko kulturo, ki izginja ali je že izginila. Na Semiškem je namreč od nekdanjih 30 kočevarskih vasi ostalo le še devet s po nekaj prebivalci, hkrati pa želijo opozoriti na problematiko etničnih skupin ter potrebo po varovanju njihovih kultur.
Po podatkih prirediteljev bodo 3. Dneve kočevarske kulture v Kulturnem centru Semič drevi začeli z nastopi vokalne skupine Cantate Domino, folklorne skupine Društva Kočevarjev-staroselcev in semiških šolarjev, hkrati bodo odprli razstave Nekdanji nemški jezikovni otok na Kočevskem Pokrajinskega muzeja Kočevje, Kočevarska kultura na platnu in razstavo knjig o Kočevarjih.
Druge dni bodo med drugim pripravili še lutkovno igrico za otroke V deželi Kačariji, predstavili knjigo o znamenitih ljudeh, povezanih s Kočevsko, Mihaela Petroviča Mlajšega, pripravili priložnostni pohod Nazaj domov, likovno kolonijo, razstavo razglednic o Črmošnjicah in predstavili kočevarsko rokodelsko dediščino.
Po podatkih leta 1992 ustanovljenega Društva Kočevarjev staroselcev so današnji sicer redki Kočevarji potomci v 14. stoletju naseljenih nemško govorečih kolonistov. Na tako imenovanem kočevarskem pretežno gozdnatem območju pa je leta 1870 živelo največ oziroma približno 26.500 Kočevarjev.
Zaradi gospodarske krize v tridesetih letih prejšnjega stoletja in posledičnega izseljevanja se je pred drugo svetovno vojno njihovo število skrčilo na približno 12.500 nemško govorečih prebivalcev. Na pobudo nemških okupatorjev pa se je glavnina teh med drugo svetovno vojno izselila.