V Kostanjevici na Krki, ki jo zaradi položaja na rečnem otoku ogrožajo vse pogostejše poplave, so se lani tudi terensko lotili poglabljanja dna in urejanja rečnih nabrežij, s čimer so do neke mere okrepili tamkajšnjo protipoplavno varnost. Občina je v ta namen lani dobila približno pol milijona in letos še 100.000 evrov državnega denarja.
Kostanjeviški župan Ladko Petretič je za STA povedal, da so s sodelovanjem ministrstva za okolje in prostor ter Direkcije RS za vode dosegli, da je koncesionar oz. izvajalec del med septembrom in novembrom lani izvedel obsežna dela v tamkajšnji strugi Krke in njenih pritokov.Krkino strugo so s poglabljanjem olajšali za približno 50.000 kubičnih metrov odvečnega mulja, ki so ga porabili v sekundarne namene, hkrati pa so rečna in druga obrežja očistili odvečnega rastja, naplavin ter podrtega drevja in jih, kjer je bilo potrebno, okrepili.
Z ureditvenimi deli po novem letu nadaljujejo, da so z vsem navedenim okrepili rečno pretočnost, pa se je po županovi oceni pokazalo že ob zadnjih jesenskih večjih padavinah.
Njegovemu mnenju je sicer z zadržkom za STA pritrdil kostanjeviški podžupan in poveljnik tamkajšnje civilne zaščite Robert Zagorc, ki je dejal, da gre pri omenjenih delih za korak v pravo smer in opazno izboljšanje stanja, koliko so bili uspešni, pa se bo resnično pokazalo ob hudih poplavah, kot sta bili tisti leta 2010 in 2014.
Župan Petretič je pri urejanju kostanjeviške protipoplavne varnosti posebej pohvalil sodelovanje z državo in hkrati opozoril, da se bo za izboljšanje Krkine pretočnosti treba čim prej lotiti tudi urejanja njenih nabrežij nižjevodno od tega rečnega mesta.
Kostanjevičani so se tudi skupaj s sosednjimi občinami in z Zavodom za gozdove Slovenije vključili v večletni projekt, v okviru katerega nameravajo bližnji Krakovski gozd izkoristiti kot površino za razlivanje odvečne vode.
Z omenjenim projektom, ki po županovih besedah ponuja končno rešitev problema kostanjeviške protipoplavne varnosti, bodo na območju mokriščnega Krakovskega gozda, katerega del je zaščiten kot pragozdni rezervat, prispevali tudi k ohranjanju tamkajšnjega črnega hrasta, ki ga zadnja leta padec podtalnice vse bolj ogroža.
Omenjeni večmilijonski projekt nameravajo izpeljati v prihodnjih petih letih, pri njegovi izvedbi pa v glavnini računajo na mednarodno denarno pomoč v okviru programa Life, je še povedal Petretič.