V Hudičevem turnu v Soteski, ki je del večjega kompleksa tamkajšnjega gradu in ga prenavljajo vse od 70. let minulega stoletja, bodo septembra nadaljevali z zaščitnimi deli za ohranitev fresk v pritličju stolpa. Freske, ki jih pripisujejo učencem oziroma krogu nizozemskega slikarja Almanacha, bodo skušali bolje zavarovati pred vlago.
Vodja turistično-informativnega centra Dolenjske Toplice Primož Primec je povedal, da bodo dela za zaščito fresk, ki bodo potekala do oktobra, opravili strokovnjaki z novomeške območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, hkrati bodo prenovili del dotrajanega zidovja.Topliška občina želi poleg notranjosti Hudičevega turna urediti tudi njegovo okolico v delu grajskega parka. V ta namen je podpisala pogodbo za izdelavo ustreznega načrta, dela, ki jih skupaj z omenjeno zaščito fresk ocenjujejo na približno 27.000 evrov, pa naj bi začeli prihodnje leto.
Sicer pa v Hudičem turnu, ki naj bi po ljudskem izročilu ime dobil po nečednih dejanjih, ki naj bi si jih z najlepšimi kmečkimi hčerami privoščila tamkajšnja gospoda, občina omogoča civilno poročanje, predvsem pa je namenjen raznovrstnim kulturnim dejavnostim.
V 70. letih minulega stoletja so, kot je povedal Primec, v stolpu prenovili strop prvega nadstropja, v 80. letih so se lotili prenove stavbnega pohištva in strehe, v 90. letih pa so prenovili parkovno obzidje.
Temeljito prenovo notranjosti stolpa so konec 80. let začeli z meritvami vlage. Leta 2000 so začeli gradbeno sanacijo in se lotili elektro napeljav. Leto kasneje so stolp na novo prekrili s skodlami in uredili dostop, leta 2003 pa v pritličju prenovili tla ter uredili razsvetljavo. V prenovo so med letoma 1999 in 2003 vložili skupaj približno 125.000 evrov.
Grad Soteska je v drugi polovici 17. stoletja nadomestil gradič, ki so ga po opustitvi srednjeveškega gradu na Krkinem desnem bregu v 16. stoletju sezidali gospodje Širski. Dvorec je dal med letoma 1664 in 1689 pozidati grof Jurij Žiga Gallenberg, leta 1793 pa so postali lastniki Soteske knezi Auerspergi z gradu Žužemberk. Leta 1943 so ga požgali partizani, domačini pa so ga po vojni izkoriščali za kamnolom.
Konec 17. stoletja so ob dvorcu uredili baročni park z vrtnim paviljonom. Njegov tloris so zasnovali deteljičasto, notranjščino pa je z mitološkimi in alegoričnimi motivi poslikal takrat na Kranjskem delujoči Almanachov delavniški krog.