Na Kapiteljski njivi v Novem mestu, kjer zadnja več kot tri desetletja zavarovalno raziskujejo mednarodno znano prazgodovinsko grobišče, bodo v torek končali letošnja šesttedenska izkopavanja. Arheološka ekipa Dolenjskega muzeja je na zahodnem pobočju tega grobišča letos odkrila več kot 30 prazgodovinskih grobov, do njegovega roba pa še ni prišla.
Arheolog Dolenjskega muzeja in vodja izkopavanj Borut Križ je povedal, da so letos odkrili 23 žarnih kasnobronastodobnih žganih grobov in pri raziskovanju dveh manjših starejšeželeznodobnih rodovnih gomil še 10 skeletnih pokopov tako imenovane halštatske kulture. Skupaj so raziskali približno 450 kvadratnih metrov zahodnega pobočja tega obsežnega grobišča.Medtem ko so pri izkopavanjih kasnobronastodobnih žganih grobov naleteli na ustaljene najdbe v velikih lončenih posodah s pepelom pokojnih in nekaj pridatki, je zanimivo, da so pri raziskovanju gomile 53 in delnem pregledu gomile 52 naleteli zgolj na ženske pokope z začetka omenjenega halštatskega obdobja oziroma iz časa, ko se je železo še uveljavljalo in je bilo velika dragocenost.
Tako so v omenjenih grobovih poleg lončenega posodja, dokaj skromnega nakitja in lončenih vijčkov za prejo odkrili tudi nakit iz železa, ki sodi v 7. stoletje pred našim štetjem oziroma na sam začetek starejše železne dobe, je ocenil Križ.
Dodal je, da še vedno skušajo najti vsaj enega od robov grobišča in da so nadaljevali tam, kjer so lani do konca raziskali gomili 48 in 49 ter začeli izkopavati gomilo 50. Sicer pa nameravajo izkopavanja na Kapiteljski njivi prihodnje leto nadaljevati.
Na Kapiteljski njivi so do zdaj raziskali nekaj manj kot 2200 prazgodovinskih grobov. V zadnjih 32 letih, odkar tam neprekinjeno poteka zavarovalno izkopavanje, so odkrili približno 310 grobov iz obdobja pozne bronaste dobe, v več kot 50 prazgodovinskih rodovnih gomilah približno 1100 grobov starejše in poleg teh več kot 750 planih grobov mlajše železne dobe.
To tudi pomeni, da je življenje na bližnjem gradišču Marof potekalo vse zadnje prazgodovinsko tisočletje, na Kapiteljski njivi pa so odkrili tudi en sam slovanski žgani grob iz 7. stoletja našega štetja, je opozoril kustos.
Najdišče sicer leži na nekdanji kmetijski površini, ostanki zatiranja škodljivcev in plevela ter gnojenja pa so v zemlji ustvarili kemično mešanico, ki v kombinaciji s kislim dežjem predvsem bronaste in železne predmete vse bolj razjeda.
Arheološka izkopavanja Kapiteljske njive je letos denarno podprla le novomeška občina, strokovna ekipa Dolenjskega muzeja pa tamkajšnje raziskave opravlja v okviru svojega rednega dela, je še povedal Križ.