S pravilnim ločevanjem in z novim načinom obdelave so v Komunali Brežice privarčevali več kot 517.000 evrov.
V letu 2016 so zbrali 3425 ton mešanih komunalnih odpadkov, kar je 45 odstotkov manj kot leta 2011. Povedano drugače: brežiški občani so na ekološke otoke odložili 2306 ton ločeno zbranih odpadkov več kot leta 2011. Poleg tega so zbrali več kot 963 ton mešane embalaže in skoraj 505 ton bioloških kuhinjskih in zelenih vrtnih odpadkov. »Naša prizadevanja so obrodila sadove, na kar sem zelo ponosen,« je dejal Zupančič. V Komunali Brežice namreč že vse od ustanovitve pred petimi leti z inovativnimi idejami ozaveščajo in informirajo svoje uporabnike, jih spodbujajo k ločevanju odpadkov, pitju vode iz pipe ter zanje organizirajo različne projekte in akcije, ki pomembno prispevajo k razvoju in ohranitvi širšega lokalnega okolja.Ločeno zbrane frakcije vključujejo kosovni odpad, biološke in nevarne odpadke ter druge ločeno zbrane frakcije, torej vse odpadke razen mešanih. Količina teh se je v prvih treh mesecih lanskega leta povečala za 364 ton oziroma za skoraj 13 odstotkov celotne količine zbranih mešanih komunalnih odpadkov na letni ravni. To je bila posledica migrantsko-begunske krize, stroški odvoza, obdelave in odlaganja pa so bili tako kot leto poprej izvzeti iz obračuna uporabnikom. »Znesek na njihovih položnicah je torej vključeval le stroške zbiranja, obdelave in odlaganja količine mešanih odpadkov, ki so jo proizvedli sami,« je poudaril Zupančič in dodal, da bodo s povečanim nadzorom in spodbujanjem ločevanja odpadkov tudi v prihodnje skrbeli, da se bo količina mešanih odpadkov zmanjševala, kar bo še zmanjšalo stroške obdelave in odlaganja ter dodatno znižalo zneske na položnicah uporabnikov.
Komunala Brežice je tudi lani izvajala številne projekte, od katerih prav vsi spodbujajo trajnostno proaktivnost. Z akcijo Prinesi – odnesi so od junija 2015 do decembra 2016 v ponovno uporabo predali že več kot 15.000 uporabnih predmetov. Občani so jo zelo dobro sprejeli in vsako soboto na brežiško tržnico prinesejo in odnesejo v povprečju 300 predmetov, ki bi drugače končali na odlagališču. Akcijo je Zbornica komunalnega gospodarstva prepoznala kot odlično in jo povzela v državno strategijo, na kar so v brežiški komunali zelo ponosni. Ponosni so tudi na druge nagrade in priznanja, ki so jih prejeli v lanskem letu, med drugim bronasto priznanje za Inovacije Posavja, nagrado Press Horus ter priznanje za družbeno odgovornost in strateško celovitost Horus.
Njihovemu projektu Zdravo – bolj zdravo – voda iz pipe, katerega cilj je ozaveščati o pomenu ohranjanja naravnih vodnih virov, se je v letu in pol pridružilo že 28 podjetij in javnih zavodov v brežiški občini. »S projektom smo prisotni tudi v vzgojno-izobraževalnih ustanovah, kjer mlade učimo, da je naša voda kakovostna, zdrava in ena izmed redkih na svetu, ki ni obdelana,« je dejal Aleksander Zupančič. Zbornica za komunalno gospodarstvo je projekt vključila v državno strategijo pobude »Skupaj za boljšo družbo« in ga bodo na podoben način izvajala tudi druga komunalna podjetja. V vrtcih in osnovnih šolah je Komunala Brežice že tretje leto prisotna tudi s projektom Ohranimo čisto okolje, v letošnjem šolskem letu pa so v program vključili tudi srednješolsko mladino.
Lani so začeli nov projekt, Plastična vrečka si ne zasluži všečka, s katerim želijo zmanjšati količine odpadne plastične embalaže. Vsak Slovenec namreč v povprečju uporabi med 150 in 300 plastičnih vrečk na leto, skupaj jih na leto v Sloveniji uporabimo približno 300 milijonov, od tega jih na odlagališču konča le ena desetina, preostalih devet desetin pa v naravi, kjer njihova razgradnja poteka več stoletij.
Letos bo Komunala Brežice ustanovila dve podjetji, eno bo delovalo na trgu, drugo bo socialno. Prvo bo skrbelo za razvoj podpornih storitev, ki so povezane z gospodarskimi javnimi službami in so pomembne za krepitev gospodarstva v občini. »Komunala se mora v prvi vrsti ukvarjati s komunalnimi storitvami. Vendar se pri svojem poslovanju redno srečujemo s tržnim delom in temu se je nemogoče izogniti. Da bi zagotovili še večjo transparentnost, boljši izkoristek lastnih potencialov, nova delovna mesta, večjo vključenost lokalnih izvajalcev, je nujna ustanovitev hčerinskega podjetja,« je pojasnil Aleksander Zupančič. Ustanovitev podjetij je priložnost za izkoriščanje lastnih potencialov, za razvoj gospodarstva v občini in nove zaposlitve. Socialno podjetje bo razvijalo projekte s socialno in družbeno noto, katerih cilj ni nujno dobiček. »Ena glavnih nalog Komunale je skrb za ozaveščanje občanov o pomenu ohranjanja in varovanja narave, kar bo tudi ena izmed aktivnosti socialnega podjetja,« je še dodal Aleksander Zupančič.