Novo vodstvo družbe Slovenski državni gozdovi je prejšnji teden podpisalo pogodbo o odkupu 10 odstotkov delnic podjetja Snežnik v lasti Gozda Ljubljana. "To je prvi korak k prevzetju celotnega Snežnika. Izpeljati moramo še odkup deleža Modre Zavarovalnice in Kada," je dejal direktor Zlatko Ficko, ki pričakuje, da bo zgodba zaprta septembra.
Ficko, ki se je kot novi direktor Slovenskih državnih gozdov predstavil na današnji novinarski konferenci na sedežu družbe v Kočevju, je poudaril, da je reševanje statusa Snežnika pomembno in da od lastnika - države - pričakuje, da se odloči o njeni prihodnosti.Za prevzetje celotne družbe mora Snežnik potem umakniti tudi lastne delnice, ostale pa lahko potem, tako Ficko, iztisnejo.
Odpira se več možnosti nadaljevanja delovanja Snežnika - ali bo ostal samostojna organizacijska oblika ali pa bo pripojen družbi Slovenski državni gozdovi. Zgodba s Snežnikom naj bi se po besedah Ficka zaključila septembra. Kakšne pogodbe bodo imeli zaposleni v Snežniku, pa je odvisno od uprave ter od statusa družbe. Ficko je dejal, da si bodo kot lastniki Snežnika prizadevali za rešitev, da bodo zaposleni prišli do pogodbe, ki bo zanje bolj ugodna.
Družba Slovenski državni gozdovi gospodari z 235.000 hektarji gozdov, torej z državnim kapitalom v vrednosti dveh milijard evrov. "Da bomo dosegali zastavljene cilje, moramo dopolniti organizacijo dela v podjetju. Do konca bo treba dopolniti poslovne procese, kadrovsko strukturo, urediti informatiziranje poslovanja družbe, s prenovo določenih programskih rešitev in dopolniti tehnično opremo," je še dejal Ficko.
Družbo vidi v vlogi dobrega gospodarja z državnimi gozdovi, ki poleg osnovnih nalog in doseganja ustreznega donosa dobro opravlja tudi ostale naloge, ki so bile v prvem obdobju odrinjene na stran, to je skrb za razvoj gozdarstva in lesarstva, spodbujanje gozdno-lesarskih verig, skrb za ohranjanje narave.
Novo vodstvo, v katerem je kot direktor za finance še Dejan Kaiserberger in ki je petletni mandat nastopilo 1. maja, se bo osredotočilo na načrtovan posek, na razporeditev nerazporejenega poseka. Tudi letos pričakujejo zajetno količino s podlubniki okuženih smrek. Pri tem menijo, da imajo dovolj izkušenj, da se bodo s tem izzivom dobro spopadli.
Kaiserberger se bo kot finančni direktor zavzemal za učinkovito upravljanje podjetja ter za vzpostavitev notranjih kontrol. Izpostavil je pomen informatizacije procesov, s katerimi bodo dosegli največjo možno transparentnost.
Nadaljnja usoda gozdno-lesnih centrov, katerih razvoj je naložila vlada, bo znana po tistem, ko se bodo do strateškega načrta, ki so ga v družbi pred tremi meseci oddali na vlado, izrekli še ministrstvi za finance in gospodarstvo. Med njima je dilema, ali naj se družba ukvarja z lastno pridelavo, torej postavlja te centre, ali ne. "Ta zastali postopek mora novo vodstvo čim prej pognati naprej," je poudaril Ficko.
Za letos v družbi predvidevajo posek v višini od 1,2 do 1,5 milijona kubičnih metrov. Zaradi večjih potreb po lesu so s kupci, s katerimi že imajo sklenjene pogodbe, sklenili dodatne anekse, s katerimi bodo med njih razdelili še dodanih 200.000 kubičnih metrov lesa, ki izhajajo iz nerealiziranega poseka.
V podjetju je trenutno 163 zaposlenih, iščejo pa še vodjo službe za lesarstvo, vodjo službe za urejanje gozdov ter vodjo službe za upravljanje z naravnimi viri.
Novo vodstvo si bo med drugim prizadevalo tudi za lastno tehnično opremo, s katero bi lahko sami opravljali del sečnje, spravila in prevoza. "To je pomembno, da na trgu onemogočimo dogovarjanje in izsiljevanje s ceno," je dodal Ficko.