Žužemberška občina se namerava v okviru projekta Natura 2000 z evropskim kohezijskim in državnim denarjem lotiti približno 1,6 milijona evrov vredne prenove nekdanje Auerspergove železolivarne na Dvoru, ki je bila v svojem času največji in tehnološko vodeči tovrstni obrat južno od Dunaja. Naložbo nameravajo končati do konca leta 2020.
Žužemberški župan Franc Škufca je na nedavni novinarski konferenci, na kateri je predstavil občinske projekte, povedal, da bo prenova omenjenega dvorskega muzejskega parka oziroma tehničnega spomenika z arhitekturnimi ostanki železolivarne ob Krkini strugi obsegala ureditev predstavitvene dvorane in razstaviščnega prostora s številnimi ohranjenimi izdelki te livarne iz različnih zbirk, ureditev njene okolice in postavitev ustrezne informacijske pisarne.Za to, po njegovem mnenju tehtno turistično pridobitev, pripravljajo vso potrebno dokumentacijo. Občina bo prihodnje leto objavila izvajalski razpis, naložbo pa nameravajo končati v prihodnjih treh letih, je še napovedal Škufca.
Auerspergova železolivarna na Dvoru je bila v 19. stoletju eden največjih industrijskih obratov na Dolenjskem in v njenem širšem sosedstvu. Od ustanovitve leta 1763 so bili njeni lastniki Auerspergi, Turjačani, ki so tega leta od rudarskih oblasti dobili dovoljenje za postavitev plavža in fužine.
Poleg različnih naprav za industrijo in gradbeništvo so v livarni izdelovali predmete umetniškega liva - svečnike, okrasne krožnike, grbe, likalnike na žerjavico, številne drobne okrasne in uporabne predmete, peči, nagrobne križe ter druge tovrstne spomenike, vodnjake in tudi mostove.
Leta 1891 je dvorska železolivarna prenehala obratovati zaradi prehude konkurence in tehnološkega zaostajanja, predrage proizvodnje ter odmaknjenosti od glavnih prometnic - dolenjsko železnico, ki so jo začeli graditi leta 1892, so namreč namesto po dolini Krke speljali skozi Novo mesto.
Večjo zbirko predmetov dvorske železolivarne hranijo v Dolenjskem muzeju v Novem mestu, obsežnejšo zbirko dvorskih izdelkov pa je med svojim bivanjem v Trebči vasi v dolini Krke zavzeto zbral dramatik, režiser in igralec Marjan Marinc (1921-1990).
Dvorski industrijski kompleks in njegov pomen je v svoji monografiji Železarna na Dvoru ob Krki 1795-1891 leta 2000 predstavil tedanji kustos za kovino in orožje Narodnega muzeja Slovenije Matija Žargi.