supet-luna, sankt-peterburg Svet24.si

Zemlja bo za kratek čas dobila še eno luno

Vrtec igralnica otrok Svet24.si

Ministrstvo: Sprememba vrtčevskih normativov ...

848456_280-yapi Necenzurirano

Na drugem tiru se zapleta: Turki v težavah, kaj ...

marta kos henri geaz emporium pl Reporter.si

Marta Kos s soprogom iz Švice že kupuje kostime ...

doncic Ekipa

Šestič zapored! Odlično pripravljeni Luka s ...

David Niven v filmu Očaranost (1948) Revija Stop

Gentleman klasičnega Hollywooda

acun ilicali Ekipa

Prvi mož Maribora se je še četrtič poročil, ...

Novice Krško

» ARS NATURAE – najlepše fotografije iz narave »

Piše: Radio Krka

Čas objave:
13.01.2016 06:23

Posavski ekološki večer na temo " ARS naturae - najlepše fotografije iz narave", bo danes ob 18. uri v Dvorani v parku v Krškem.

(Foto: FB)
Gosta večera bosta dr. Petra Draškovič Pelc , raziskovalka , ljubiteljica narave,fotografinja,
vodnica, pa tudi doktorica biomedicinskih znanosti in mag. Teo Hrvoje Oršanič, direktor Kozjanskega parka , bosta predstavila skozi prizmo fotoaparata vsak po sto (100) najlepših fotografij iz Narave . Kot velika zagovornika narave, raziskovalka in gozdar , oba odlična fotografa , že več kot tri desetletja spoštljivo beležita očesu prijazne motive, predvsem iz Narave, dobro vidnim, kam nas pelje pot slepega materializma .
Spoštljiv odnos do Narave nas vse bogati z božansko dobrim občutkom ohranjanja življenja - biotske raznolikosti - za vas, za njih, za nas...”


Naravna dediščina je mnogo starejša od dediščine človeške civilizacije, kulture. Je naš izvor, naše korenine, naša baza, čeprav redkokdaj pomislimo, da je tako… S sebične človeške perspektive se vse odvija v luči tega, kar potrebujemo.
Že lepota narave same je dovolj velik razlog, da se narava ohrani. Ta nedotaknjena, neokrnjena divja prostranstva gozdovi, reke in jezera imajo za nas mnogo večji pomen, kot se ga morda zavedamo. Vrednost tega redko doumemo, dokler ga ne izgubimo, kot je to vedno v življenju. Šele tedaj boleče občutimo izgubo. In vsakič, ko izgubimo del tako dragocenega habitata in biotske raznovrstnosti, izgubimo možnost do doživetja veselja ob srečanju z divjimi prostoživečimi bitji, pa naj bo to veverica, metulj, medved ali v noči ujeto tuljenje volkov. Vsako tako globoko doživetje nas nagovori.
In po njem nismo nikoli več isti. Z izgubljanjem prakrajin, divjine ali pa zgolj varovane narave izgubimo tudi možnost spoznavanja sebe v najpristnejših globinah čustvovanja in mišljenja. Izgubljamo del svoje naravne in kulturne identitete, del svojega doma, del svoje prihodnosti. Z izginjanjem divjega, lepega, svetega izgubljamo tudi na duhovni ravni, izgubljamo inspiracijo. Izgubljamo sebe. Je vendarle komu sploh mar za to? Zagotovo.