Virtualno mesto Darka Plevnika v filmu Eme Kugler: Človek s senco, samostojna razstava v Galeriji Simulaker
Film oz. t.i. sedma umetnost združuje veliko umetniških področij, zato ga ponavadi ustvarja veliko število sodelavcev, kar lahko opazimo v odjavnih špicah marsikaterega, predvsem visokoproračunskega filma. Ema Kugler, ki deluje kot režiserka, scenaristka, scenografinja, kostumografinja, montažerka, kot vsestranska umetnica potrebuje za uresničitve svojih filmov zelo malo sodelavcev. Futuristično mesto v svojem zadnjem filmu Človek s senco/Man with Shadow(2019) je od sredine leta 2016 sooblikovala skupaj z arhitektom Darkom Plevnikom, ki se je v srednješolskih letih, ko je delal v podjetju VPK (Video Produkcija Kregar), ukvarjal s 3D animacijami ter se z njimi ponovno »spopadel« za potrebe prejšnjega Eminega filma: Odmevi časa (2013).
Naloga stvaritve čisto posebnega mesta za film je predstavljala izziv na dveh ravneh: estetskem oz. vizualnem in tudi tehničnem. Na eni strani je moralo »novo mesto« dopolnjevati druge kadre v filmu (npr. posnetki notranjosti stavb), na drugi strani pa je bilo potrebno razmišljati o načinu izrisa njegove geometrije, tekstur in svetlobe na način, da bi bilo za preračunavanje sličic potrebno čim manj časa.
Razstava Arhitek(s)tura vabi v zakulisje virtualnega mesta »v nastajanju«. Skozi izmenjavo elektronske korespondence med režiserko (besede) in animatorjem (slike, video) sledimo nekajletnemu iskanju, raziskovanju in tudi vmesnim stranspotem do končno uporabljenih slik mesta v skupaj treh kadrih za film.
Podobno kot se v resničnem svetu načrtujejo mesta, ima tudi virtualno mesto vse značilnosti resničnega mesta: mrežo cest, ki narekujejo pozicije stavb; objekte, ki sledijo enakim pravilom, a je vsak malo drugačen; elemente arhitekture (stene, okna, balkoni ...), ki sestavljajo posamezne stavbe in poseben »gradbeni« material, ki nam skupaj z neznanimi letečimi plovili nakazuje, da je mesto časovno umeščeno nekam v neznano prihodnost.
Film je avdiovizualno delo, torej zvočno-vizualni izdelek. Poleg sličic, ki se pred gledalcem vrtijo s hitrostjo 25-krat na sekundo, celoto pomembno dopolnjuje zvok. V filmu Človek s senco je avtorsko glasbo za film napisal skladatelj Robert Jiša iz Prage, izvedel pa Simfonični orkester Radia Slovenija pod taktirko Mareka Štryncla. Zvok je oblikoval Boštjan Kačičnik.
Razstava poteka v organizaciji društva Est=etika, ki ga podpira Mestna občina Novo mesto, v sodelovanju z Galerijo Simulaker.
Galerija
