Danes ob 20. uri bo potekala otvoritev Jantarnega leta, ki jo bo slavnostno odprl predsednik RS Borut Pahor. Potekalo bo tudi odprtje treh razstav na temo jantarja pregledna razstava »arheoloških« jantarnih izdelkov, ki jih poleg Dolenjskega muzeja hranijo še druge slovenske ustanove z naslovom JANTAR – dragulji Baltika v Novem mestu, razstava o jantarni sobi v Katarinini palači v bližini Sankt Peterburga ter razstava sodobno oblikovanega jantarja iz Gdanska z naslovom Jantar in oblika.
Največja in najpomembnejša nahajališča jantarja – okamnele smole iglavcev – ležijo na območju Baltika, kjer ga nabirajo in pridobivajo že več tisočletij. Poleg okrasne funkcije je jantar v zavesti ljudi od prazgodovine pa vse do danes prisoten še s svojimi magičnimi, varovalnimi in zdravilnimi lastnostmi.Del jantarne poti, ki je obale Baltika povezovala s Sredozemskim morjem, je v prazgodovini potekal tudi preko Dolenjske, zato se je v Novem mestu, tedanjem evropskem središču s knežjim sedežem, ohranila množica jantarnih izdelkov. Steklarstvo in železarstvo sta bili tisti gospodarski dejavnosti, ki sta omogočali razcvet dolenjskega prostora v 1. tisočletju pr. n. št. Ogrlice iz raznobarvnih bogato okrašenih, na Dolenjskem izdelanih steklenih jagod, dopolnjenih z oranžnordečimi okrašenimi jantarnimi jagodami, ki so jih našli na novomeških grobiščih, so bile spodbuda za obsežnejšo predstavitev te bogate kulturne dediščine domači in tuji javnosti.
Tako bosta v aprilu v Novem mestu potekali Mednarodna konferenca o starodavnih poteh – jantarnih poteh in Mednarodna turistično-promocijska Konferenca mest ob jantarni poti z naslovom Turizem na stičišču arheologije in industrije.
Direktorica Dolenjskega muzeja Jasna Dokl Osolnik:
Galerija
