Včeraj se je začel 4. Slovenski podeželski parlament, ki je v Mirnsko dolino pripeljal skoraj 90 akterjev lokalnega razvoja iz enajstih evropskih držav.
Z ogledom Dežele kozolcev v Šentrupertu in predstavitvijo Dobrot Dolenjske se je včeraj začel 4. Slovenski podeželski parlament. Gre za dva odlična primera dobre prakse, ki vključujeta številne lokalne ponudnike in povezujeta ostalo ponudbo v območju ter sta ustvarila nova zelena delovna mesta.Skrbnikom podeželskih območij iz Slovenije so se pridružili predstavniki Evropske LEADER mreže za razvoj podeželja (ELARD), predstavniki poljske in hrvaške mreže za podeželje in predstavniki mreže za podeželje iz BiH, LAS iz Danske, Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter predstavnik Evropske komisije iz Generalnega direktorata za kmetijstvo in razvoj podeželja (DG AGRI). Območje se je upravičeno pohvalilo z dvema primeroma trajnostnega razvoja – Deželo kozolcev in Dobrotami Dolenjske, udeleženci pa so se v nadaljevanju posvetili vprašanjem kako naprej.
Prvega dneva 4.SPP se je udeležilo 90 predstavnikov lokalnih akcijskih skupin, nevladnih organizacij, javnih institucij in drugih deležnikov na podeželju. Udeleženci pa prihajajo iz 11 evropskih držav. Uvodoma je zbrane pozdravil Goran Šoster, podpredsednik Društva za razvoj slovenskega podeželja in predsednik programskega 4. Slovenskega podeželskega parlamenta. Po Deželi kozolcev je udeležence popeljal župan občine Šentrupert in pobudnik številnih razvojnih projektov v območju, Rupert Gole. Dežela kozolcev je »platforma za dogodke in prireditve s spoštovanjem do dediščine« in hkrati generator razvoja številnih drugih ponudnikov v območju. Zgodba Dobrot Dolenjske se je pred desetletjem začela z lokalno tržnico, danes pa številne tradicionalne in inovativne izdelke prodajajo v dveh lastnih trgovinicah, v Mercatorjevi trgovski mreži ter na bencinskih črpalkah OMV, je povedala Barbara Jerovšek, vodja projektov v Zavodu za trajnostni razvoj Temeniške in Mirnske doline.
Udeležencem so pripravili cvičkovo obaro in metin ledeni čaj. »Sredstva LEADER so pomembno prispevala k razvoju tega območja, ki je heterogeno iz vidika narave, kulturne krajine in tudi ekonomske moči«, je povedal Igor Hrovatič, predsednik lokalne akcijske skupine (LAS) Dolenjske in Bele krajine. Na javnem pozivu LAS pa so prejeli nove, zelo dobre projekte, ki bodo v nadaljevanju verjetno postali tako samostojni kot prej omenjena dva. Mojca Štepic, državna sekretarka na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo je poudarila socialnega podjetništva in pomen družbenih inovacij in s tem povezanih sistemskih oz družbenih sprememb.
»V preteklem programskem obdobju je LEADER na področju razvoja podeželja počasi in z veliko dela s pristopam od spodaj navzgor opolnomočil lokalne deležnike. Odlični rezultati doseženi z relativno majhnimi sredstvi so spodbudili uvajanje tega pristopa tudi v okviru drugih evropskih skladov«, pa je bil glavni poudarek Kristine Tammets, predsednice evropskega združenja združenja lokalnih akcijskih skupin. Neo-endogene razvojne potenciale podeželja je dr. Irma Potočnik Slavič, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani na osnovi dolgoletnih raziskav razčlenila na pet ključnih gradnikov: podporno okolje, mrežna struktura, prožnost, regionalnih gospodarski krogi in teritorializacija. V nadaljevanju je Gaja Brecelj iz Umanotera opredelila različne dinamike blaginje. Meni, da je v Sloveniji značilna rast revščine in zmanjševanje biotske raznovrstnosti, zato moramo postati aktivni državljani in avtonomno upravljati z življenjskimi viri. zključenost številnih območij, neenakost v družbi in izguba delovnih mest na obrobju mestnih naselij so med ostalimi značilne lastnosti hitre globalizacije, opozarja Goran Šoster, predsednik evropske mreže za podeželje PREPARE. Hkrati izpostavlja, da število projektov in dodeljena evropska sredstva ne smejo biti naš glavni fokus, temveč je ključno kako z omejenimi sredstvi dosegati čim boljše in trajne učinke.
Naslednji sklop vsebin se je nanašal na strategije lokalnega razvoja LAS in izvajanje sprememb do leta 2018. Postopkovne procese in kompleksnost izvajanja CLLD, ki so razlog za dolgotrajne postopke je pojasnila Alina Cunk Perklič, predsednica koordinacijskega odbora CLLD. Operacij v okviru CLLD, kljub tretjemu letu programskega obdobja, namreč v veliki večini še vedno nismo začeli izvajati. Po mnenju Aleša Zidarja, predsednika Društva za razvoj slovenskega podeželja moramo odgovornost za to prevzeti vsi – tako organi upravljanja kot LASi. »Na voljo imamo sicer več sredstev iz treh skladov, imamo pa tudi več administrativnih ovir, ki so nesorazmerne z nesorazmerne z obsegom razpoložljivih evropskih sredstev,« je še dodal. Za konec je Monika Kostanjevec predstavila Analizo vključevanja NVO v izvajanje lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost. Analizo, ki jo je pripravil Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij, potrjuje, da so vodilni partnerji LASov svoje delo pri pripravi strategij in izvajanju CLLD opravili dobro. V zadnjem delu so sledile še predstavitve primerov dobrih praks iz tujine in razprava.
Prvi dan 4. SPP je zaokrožila večerna projekcija dokumentarnega filma Jutri (v originalu DEMAIN) avtorjev Cyrila Diona in Melanie Laurent. Ta se namesto na najslabše možne scenarije osredotoča na ljudi, ki predlagajo rešitve, in na njihova dejanja. Dokumentarec je na Festivalu evropskega in mediteranskega filma 2016 prejel nagrado Cezar, projekcija pa bo potekala v klubu LokalPatriot v Novem mestu.
Na srednji šoli Grm v Novem mestu, na Centru biotehnike in turizma danes, drugi dan dogodkov v sklopu 4.slovenskega podeželskega parlamenta, zaseda parlament, ki ga soorganizirajo partnerji Mreže za podeželje, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Zadružna zveza Slovenije, GZS – Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij in Zveza slovenske podeželske mladine.
Tokratni podeželski parlament je posvečen iskanju sožitja med podeželjem in kmetijstvom v luči prihajajočih sprememb Skupne kmetijske politike po letu 2020. K temu prispeva tudi razmislek o vlogi lokalnih ekonomij pri iskanju rešitev za trajnostni razvoj podeželja.