V galeriji Dolenjskega muzeja v Novem mestu bodo drevi odprli arheološko razstavo Življenje na tej in oni strani - Novo mesto pred 3000 leti. Z omenjeno razstavo želijo znana novomeška železnodobna najdišča, kot je denimo Kapiteljska njiva, predstaviti tudi kot nekaj stoletij starejša najdišča pozne bronaste dobe oziroma kulture žarnih grobišč.
Razstava predstavlja zadnji dve stoletji bronaste dobe oziroma obdobje 10. in 9. stoletja pred našim štetjem, ki je v arheoloških krogih znano tudi kot kultura žarnih grobišč, je za STA pojasnila arheologinja Dolenjskega muzeja in avtorica razstave Petra Stipančić.
Prinaša predstavitev življenja in grobnega obredja. Temelji na arheoloških raziskavah novomeških prazgodovinskih grobišč Kapiteljska njiva in Mestne njive. Poudarek daje grobnim pridatkom in v manjši meri še raziskanim poselitvenim območjem na Marofu in Šancah.
Razstavljeno gradivo dopolnjujejo izidi raziskav ob gradnji slovenskega avtocestnega križa. Na ogled bo več kot 170 arheoloških predmetov, od teh bo večina prvič javno predstavljena. Arheološko gradivo dopolnjujejo risarske rekonstrukcije življenja in pogrebnih običajev kot tudi tolmačenje izbranih ritualov.
Razstava bo obiskovalce seznanila tudi z najsodobnejšimi raziskovalnimi metodami, ki vključujejo kostne ostanke pokojnikov, in z zaključki tovrstnih raziskav. Pripravili so še pedagoško-andragoške vsebine in obrazstavne dejavnosti, s katerimi želijo omenjeno tematiko približati najširši javnosti. Razstavo je oblikovala Maja Rudolf Markovič.
Stipančićeva je dodala, da skupnosti tako imenovane kulture žarnih grobišč (KŽG) ni možno etnično opredeliti. Ker drugih podatkov o teh skupnostih ni, jih arheologi opredeljujejo po večjih in pomembnejših najdiščih. Tako KŽG skupnosti zahodne Slovenije pripisujejo notranjsko-kraški kulturni skupini, vzhodne Slovenije ruški skupini, območje Posavja dobovski skupini, območje osrednje Slovenije, Gorenjske, Dolenjske in Bele krajine pa ljubljanski kulturni skupini.
Poznobronastodobna oz. KŽG najdišča Novega mesta so na Marofu, Šancah, Kapiteljski njivi in Mestnih njivah ter v Bršljinu. Prav zaradi bogate materialne kulture pomembno prispevajo k boljšemu razumevanju procesov in sprememb ob koncu pozne bronaste dobe, na temeljih katere je nastala kasnejša mogočna novomeška železnodobna skupnost. Konec pozne bronaste dobe prinaša tudi številne novosti in spremembe. Od uveljavitve nove kovine oziroma železa do korenite spremembe načina pokopavanja, je še povedala Stipančićeva.
Razstava bo na ogled do 18. maja prihodnje leto.