V Muzeju Lojzeta Slaka in Toneta Pavčka v Mirni Peči na Dolenjskem so včeraj odprli razstavo Obrazi dediščine jugovzhodne Slovenije, na kateri bodo predstavili delo in projekte novomeške območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije v zadnjih desetih letih. Razstava bo na ogled do 20. julija.
Gre za predstavitev dela in projektov, ki so plod strokovnega dela in prizadevanj zaposlenih konservatorjev, restavratorjev in drugih strokovnih sodelavcev omenjene enote v zadnjem desetletju.
Posamezne pomembnejše varstvene dejavnosti in izbrani obnovljeni spomeniki pa omogočajo vpogled v aktualno problematiko in izzive spomeniškovarstvenega dela v jugovzhodni Sloveniji, so sporočili prireditelji razstave.
Na razstavi predstavljajo objekte iz vseh občin, ki jih pokriva omenjena enota, in vse zvrsti dediščine. Prav tako želijo predstaviti delo vseh strokovnih delavcev in tudi sodelavce območnega restavratorskega centra in centra za preventivno arheologijo.
Pri tej razstavi gre sicer za nadaljevanje predstavitve iz leta 2013, ki jo je novomeška območna enota pripravila ob svoji takratni 30-letnici. Hkrati je tudi napoved obsežnejše strokovne monografije o razvoju spomeniškovarstvene dejavnosti v jugovzhodni Sloveniji, s katero želijo prihodnje leto vsebinsko zaokrožiti in obeležiti 40-letnico svojega delovanja, so pojasnili na območni enoti.
Začetki organizirane službe za varstvo kulturne dediščine v Novem mestu sicer segajo v leto 1980, ko so znotraj tedanjega Zavoda za družbeno planiranje Novo mesto ustanovili organizacijsko enoto za varstvo naravne in kulturne dediščine. Pred tem je to območje pokrival Ljubljanski regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine.
Samostojni Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto so nato ustanovili leta 1983. Z ustanovitvijo Javnega zavoda RS za varstvo kulturne dediščine Slovenije leta 1999 pa je iz kulturno-varstvenega dela novomeškega zavoda nastala današnja območna enota v Novem mestu.
Od leta 1994 ima svoje prostore na novomeškem gradu Grm, ki je kulturni spomenik lokalnega pomena in je od leta 2010 državna last. S svojimi 20 zaposlenimi skrbi za varovanje in ohranjanje kulturne dediščine v 18 občinah na Dolenjskem, v Beli krajini in delu Posavja. Na njenem območju je registriranih 3212 enot nepremične kulturne dediščine, od tega so 603 kulturni spomeniki lokalnega, 36 pa jih je državnega pomena.