V Kulturnem domu Krško so ob letošnji 450-letnici velikega hrvaško-slovenskega kmečkega upora opoldne odprli razstavo Upor 1573-2023. Gre sicer za celoletni medmuzejski slovensko-hrvaški partnerski projekt, ki so ga v Krškem začeli v petek. Prihodnje dni bodo razstave in druge prireditve sledile še v Kostanjevici na Krki, Brežicah in drugje.
Na razstavi, ki so jo ob sodelovanju preostalih projektnih partnerjev pripravili s kostanjeviško Galerijo Božidarja Jakca, so ta kmečki upor prikazali z izbranimi slovenskimi in hrvaškimi likovnimi deli.
Gre za sicer del razstave z likovnimi deli slovenskih in hrvaških umetnikov na temo enega od petih največjih uporov kmečkega prebivalstva na Slovenskem, ki so nastala v zadnjih dveh stoletjih, je povedal kustos razstave Miha Colner.
Drugi del razstave bodo v sredo odprli v Kostanjevici na Krki, na ploščadi krškega kulturnega doma z monumentalnim kipom Matije Gubca kiparja Toneta Kralja pa bodo še na ulični razstavi v prihodnjih dneh predstavili pomembnejše javne plastike, izdelane na temo tega upora.
Upor - Buna - Revolt 1573-2023 je medmuzejski projekt Galerije Božidarja Jakca, Kulturnega doma Krško, Muzeja Brdovec, Muzeja kmečkih uporov iz Gornje Stubice, Muzeja mesta Zagreb in brežiškega Posavskega muzeja.
Ob obletnici bodo partnerji v svojih okrožjih ob priložnostnih razstavah pripravili še strokovna predavanja, pedagoške delavnice, vodstva po krajih kmečkega upora in projekcijo filma Anno domini 1573 Vatroslava Mimice. Izdali bodo še skupno publikacijo in pripravili strokovno ekskurzijo, je napovedala koordinatorica projekta v Kulturnem domu Krško Helena Rožman.
Po podatkih Posavskega muzeja je pri omenjenem kmečkem uporu, ki velja za enega najbolje organiziranih na omenjenem območju, do njegovega najburnejšega dela prišlo prve dni februarja 1573.
Do prvega oboroženega spopada v Posavju je prišlo na današnji dan, 3. februarja 1573, ko je več kot 2500 kmetov pod vodstvom uporniškega poveljnika Ilije Gregorića napadlo Brežice. Na slovenski strani sta se nato odvili še bitki na Krškem polju in Kunšperškem polju, kmečko vojsko pa so zatem v bitki pri Stubici 9. februarja dokončno porazili.
Čeprav je v zgodovinopisju pustil malo zanesljivih virov, je kmečki upor iz leta 1573 v preteklih 150 letih prešel v uradno zgodovino, umetnost in popularno kulturo. V času oblikovanja nacionalnih idej v drugi polovici 19. stoletja je postal pomemben del slovenske in hrvaške kulturne zgodovine.
Obhajanje 450-letnice slovensko-hrvaškega kmečkega upora "bo zato posvečeno predvsem sodobnim perspektivam in reprezentacijam tega pomembnega zgodovinskega dogodka", so še sporočili iz Posavskega muzeja.
Do kmečkih uporov je na Slovenskem v času fevdalizma prihajalo v skupnem obdobju približno 250 let, pojavljali pa so se predvsem zaradi nezadovoljstva z oblastjo, visokih dajatev in drugih oblik izžemanja predvsem kmečkega življa.
Za glavne veljajo koroški kmečki upor leta 1478 zaradi davkov in turških vpadov, slovenski kmečki upor leta 1515 zaradi graščinskih bremen in težav v kmečki trgovini, omenjeni slovensko-hrvaški upor med letoma 1572 in 1573 zaradi davkov in težav v kmečki trgovini, drugi slovenski upor leta 1635 in tolminski kmečki upor iz leta 1713 zaradi podobnih vzrokov.