V Galeriji Božidarja Jakca - Muzeju moderne in sodobne umetnosti v Kostanjevici na Krki bodo drevi ob 18. uri odprli razstavo Fragmenti časa: Miroslav Zdovc in fotografska scena. Predstavili bodo Zdovčev opus in ga dialoško soočili z deli fotografov in umetnikov, ki so bili z njim kakorkoli povezani, so sporočili iz kostanjeviške galerije.
Gre za soočenje z deli Josipa Pelikana, Marka Gosarja, Borisa Gaberščika in Tomaža Gregoriča oziroma za dela fotografov in umetnikov, ki tudi Zdovčevo delo umeščajo v širši časovni in prostorski okvir, je pojasnil kustos razstave Miha Colner.
Razstavo so pripravili ob zaključku obdelave in sistematizacije Zdovčevega, kostanjeviški galeriji podarjenega fotografskega arhiva, je dodal.
Zdovc sicer velja za enega vidnejših in pomembnejših slovenskih fotografov. Deloval je od zgodnjih petdesetih do zgodnjih devetdesetih let 20. stoletja oziroma v obdobju, ko sta fotografija in vizualna kultura doživeli korenite spremembe.
Njegova ustvarjalna pot se je začela v štiridesetih letih prejšnjega stoletja, ko je bila fotografija še trdno zasidrana v modernizmu, končala pa se je konec osemdesetih, ko se je dodobra spremenila in dosegla skoraj enakovrednost s "klasičnim umetniškim medijem".
Zdovčevo fotografsko delo je v petdesetih letih prejšnjega stoletja zaznamovala tradicionalna in romantična fotografija. V šestdesetih letih se je to široko odprlo idejnim zasnovam dokumentarne fotografije. V sedemdesetih letih se je predvsem posvečal raziskovanju krajine in človeškega telesa, v osemdesetih letih pa svoje delo razširil z mešanimi tehnikami oziroma s kombinacijo fotografije, grafike, risbe in kolaža.
Ker ni bil gmotno odvisen od umetniškega delovanja, je deloval povsem neobremenjeno, in ni sledil takratnim "progresivnim tendencam v fotografiji", je še zapisal Colner.
Razstava bo na ogled do 31. marca prihodnje leto.
Miroslav Zdovc (1929-2009) je deloval na različnih področjih fotografije in vizualne kulture. Bil je poklicni fotograf, usmerjen za muzejsko delo. Kot vajenec se je kalil v fotografskem studiu Pelikan v Celju in tam leta 1947 opravil vajeništvo. Tega leta se je zaposlil v Studiu Fotolik v Ljubljani. Leta 1951 je postal fotograf v Muzeju novejše zgodovine Slovenije, nato pa leta 1954 v Moderni galeriji v Ljubljani. Leta 1969 so ga kot fotografa zaposlili na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Od leta 1979 do upokojitve v zgodnjih devetdesetih letih prejšnjega stoletja je deloval neodvisno.
Josip Pelikan (1885-1977) je bil poklicni fotograf, ki je od leta 1919 vodil fotografski studio Pelikan v Celju.
Marko Gosar (1953) je umetnik, ki deluje na področjih slikarstva, grafike in fotografije. Prikazuje izseke urbanega vsakdana. Boris Gaberščik (1957) je umetnik in fotograf, ki ustvarja režirane studijske prizore in s temi izpostavlja univerzalna vprašanja človekovega bivanja.
Tomaž Gregorič (1969) je fotograf, ki se posveča neposredni okolici in kulturni krajini.