Včeraj je v Sevnici potekalo odprtje razstave Čar lesa, ki promovira rabo lesa in lesenih izdelkov ter obiskovalce, medije, širšo javnost in mlade ozavešča o vseh prednostih lesa.
Odprtje je pospremila okrogla miza, na kateri so govorili o oskrbi lesne industrije s hlodovino in jo sklenili z mislijo, da bi oskrbo lahko izboljšali, če bi vanjo s kakovostno ponudbo uspeli vključiti tudi lastnike zasebnih gozdov. Izpostavili so, da bi bilo čim več lesa potrebno predelati doma in da je tržna niša za Slovenijo nedvomno vzgoja kakovostnega lesa. »Slovenci s količinami nikoli ne bomo konkurenčni, s kakovostjo lesa pa zagotovo«, so bili prepričani sogovorniki.
Razstava, ki jo ob podpori Direktorata za lesarstvo na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo ter javne agencije SPIRIT Slovenija organizirajo Društvo za zaščito lesa Slovenije, Biotehniška fakulteta – Oddelek za lesarstvo in Svet za les, bo do 2. novembra 2021 gostovala v obnovljeni Lutrovski kleti slikovitega gradu Sevnica. Potujočo razstavo, ki opozarja na pomen lesa kot naravnega vira ter predstavlja njegove prednosti in različne možnosti uporabe širši javnosti, krasi slogan »Uporabimo slovenski les«, saj so vsi razstavljeni izdelki narejeni iz slovenskega lesa. »Les je naše naravno bogastvo, ki nam je v zadostnih količinah na voljo za uporabo. Zato je ključno, da ga dojemamo kot material za industrijsko predelavo in ne kot kurivo oziroma energent ali kot surovino za izvoz,« je poudaril Danilo Anton Ranc, generalni direktor Direktorata za lesarstvo na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo. Kot je nadaljeval, bodo za razvoj lesne industrije na voljo finančna sredstva v okviru Načrta za okrevanje in odpornost in v okviru nove finančne perspektive, skupaj kar 67 milijonov evrov. »V okviru kompetenčnega centra za razvoj kadrov v lesarstvu bomo za usposabljanje kadrov do konca leta 2022 namenili 600.000 evrov,« je na koncu izpostavil nujnost motiviranja mladih za lesarski poklic kot poklica prihodnosti.
SPIRIT Slovenija se je razstavi Čar lesa prvič pridružila v letu 2013. »V Sloveniji imamo kakovosten les, ki nudi široko možnost uporabe in oblikovanja. Zato na agenciji že vrsto let aktivno izvajamo številne promocijske aktivnosti, s katerimi poskušamo ozaveščati slovensko splošno in strokovno javnost o prednostih uporabe lesa,« je dejal dr. Tomaž Kostanjevec, direktor SPIRIT Slovenija. »Letos smo v ta namen zagnali promocijsko kampanjo Uporabimo slovenski les, s katero les promoviramo kot material prihodnosti. Les je namreč material, iz katerega se da narediti skorajda vse, zato je argumentov za uporabo lesa precej. Veseli me, da se trend uporabe lesa v zadnjih letih obrača v pozitivno smer in da kot material ponovno pridobiva na veljavi,« je še dodal.
»V Sevnici smo do gozda in lesa izjemno spoštljivi, saj se zavedamo, da je les naša strateška
surovina in jo moramo negovati. Les je že dolgo časa pomemben dejavnik gospodarskega napredka in prepoznavnosti naše regije in lokalne skupnosti,« je v nadaljevanju dejal Srečko Ocvirk, župan občine Sevnica. Po njegovih besedah naj bi bilo v njihovem okolju okoli 30 uporabnih lesnih vrst, opažajo pa, da se vse bolj izgubljajo znanja obdelave lesa, saj je les zahteven material in ga je treba oblikovati z občutkom in ne zgolj s tehnologijo.
Udeležence odprtja razstave sta nagovorila še Boris Bogovič, vodja brežiške enote Zavoda za
gozdove Slovenije in dr. Milan Šernek z Oddelka za lesarstvo Biotehniške fakultete.
Po odprtju je sledila okrogla miza na temo oskrbe lesne industrije s hlodovino, na kateri so
sodelovali dr. Milan Šernek, profesor z oddelka za lesarstvo Biotehniške fakultete Ljubljana, mag. Robert Tomazin, direktor podjetja Slovenski državni gozdovi, mag. Janez Logar, vršilec dolžnosti direktorja Zavoda za gozdove Slovenije, Tomaž Remic z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Danilo Anton Ranc, generalni direktor Direktorata za lesarstvo na MGRT, Igor Milavec, direktor Združenja lesne in pohištvene industrije na Gospodarski zbornici Slovenije in Alojz Tuhtar, član Upravnega odbora Sekcije lesnih strok pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije. Udeleženci razprave so si bili enotni, da bi oskrbo s slovensko hlodovino lahko izboljšali, če bi vanjo s kakovostno ponudbo uspeli vključiti tudi lastnike zasebnih gozdov.
Trenutno namreč s petino državnih gozdov zagotavljajo 30-odstotno pokritost potreb slovenske lesne industrije. Izpostavili so, da bi bilo čim več lesa potrebno predelati doma in da je tržna niša za Slovenijo nedvomno vzgoja kakovostnega lesa. »Slovenci s količinami nikoli ne bomo konkurenčni, s kakovostjo lesa pa zagotovo.« Sogovorniki so med drugim opozorili tudi, da je treba več storiti za boljšo obveščenost mlajših lastnikov zasebnih gozdov in pri tem staviti na sodobne tehnologije in digitalizacijo. Za uspešno spopadanje s trenutnimi izzivi pa bo treba zagotoviti dolgoročno trajnostno gospodarjenje z gozdovi in stremeti k inovativnemu razvoju panoge ter trajnostni rabi izdelkov iz lesa. Les kot naraven in obnovljiv material lahko bistveno pripomore k prehodu v trajnostno, zeleno in lokalno gospodarstvo.