V galeriji Dolenjskega muzeja bodo brez nagovorov drevi ob 18. uri odprli arheološko razstavo Gorjanci med Rimom in Bizancem, ki jo je pripravil arheolog Borut Križ. Na razstavi bodo med drugim predstavili več kot 1400 predmetov s petih gorjanskih utrjenih višinskih poznoantičnih in zgodnjesrednjeveških naselij.
Gre za arheološke najdbe s petih višinskih naselij ali refugijev, ki so na dolenjski strani Gorjancev razmeroma blizu sobivala v nemirnem obdobju tako imenovanega preseljevanja ljudstev, je pojasnil Križ.
Gre tudi za na Dolenjskem manj raziskano obdobje oziroma za čas med 3. in 6. stoletjem med zatonom antike in prihodom Slovanov ter za pretežno naselbinske najdbe kasneje v zgodovini izginulih in drugih ljudstev, kot so bili romanizirani staroselci, Goti, Langobardi, Gepidi, Avari in druga ljudstva.
Sicer pa je, kot kažejo razmeroma bogate in pogoste gorjanske najdbe, moralo bilo na pobočjih Gorjancev nad vasjo Mihovo dokaj pomembno središče z več naselji na Gradcu, Pragu, Zidanem Gabru, Kozjem hrbtu in Camberku.
Osrednje regionalno vojaško, politično in versko središče - gre namreč za čas zgodnjega krščanstva - je bil verjetno Zidani Gaber, kateremu poseben status dajejo tam odkriti trije svinčeni poštni pečati s podobo bizantinskega cesarja Justinijana I., ki je živel v 6. stoletju.
Množica ostankov orožja, med katerimi so tudi deli pozlačenih čelad in oklepov iz železnih lusk, pa zagovarja domnevo, da je moral tam bivati tudi višji vojaški kader, ki je rimsko državno mejo oziroma rimski limes skušal zavarovati pred barbari, ki so iz širne Panonske nižine skušali prodreti do Rima.
Odkrili so tudi temelje in ostanke zgodnjekrščanskih cerkva, ki prav tako pričajo o določenem območnem verskem središču in ljudeh, ki so varnost ob prodirajočih barbarih poiskali na vrhovih višinskih osamelcev in si skušali tamkajšnje življenje urediti po prilagojenih poznoantičnih civilizacijskih obrazcih.
Da gre za obdobje zgodnjega krščanstva, pa dokazujejo številni ohranjeni nakitni predmeti z značilno krščansko simboliko, na primer s podobo goloba, rajske ptice, pava ali križa.
Križ, ki je tudi avtor razstavnega kataloga, je opozoril, da je moral biti zgodovinski odmev omenjene poselitve tudi vir za ljudsko izročilo, ki ga je v Bajkah in povestih o Gorjancih ohranil pisatelj Janez Trdina. Tam so namreč kot spomin antičnega časa omenjene vile, škrati, ajdi, velikani in druga gorjanska pravljična bitja.
Razstava bo na ogled do 18. maja prihodnje leto.
Arheolog Borut Križ
O razstavi Gorjanci med Rimom in Bizancem