Bralni krožek DU Senovo svojo naklonjenost branju in literaturi že vrsto let uspešno izraža skozi vsebinsko in oblikovno zelo pester program aktivnosti. Vsako leto v jesenskem času v svoj program vključi v sodelovanju s Krajevno knjižnico Senovo literarni dogodek, s katerim se pridružijo Nacionalnemu mesecu skupnega branja. V letošnjem letu so projektu posvetili enega od rednih ponedeljkovih dopoldanskih bralno-pogovornih druženj v senovski knjižnici, na katerem so kot osrednjo temo obravnavali motiv hrepenenja v slovenski literaturi. Ponedeljkovo druženje 15. septembra so nadgradili z branjem, recitalom in ogledom dokumentarnega filma. Udeleženci srečanja so motiv hrepenenja spremljali in analizirali v različnih literarnih delih, osredotočili so se predvsem na mit o lepi Vidi in (literarne) zgodbe aleksandrink.
Pogovor o hrepenenju, močnem, silnem čustvu, je usmerjala Boža Ojsteršek. Prisotni so razmišljali in debatirali o moči in energiji, ki napaja hrepenenje in žene posameznika v razumne in nerazumne odločitve in dejanja, katerih sodnik je najpogosteje družba. Tudi v literaturi so izpolnjena hrepenenja navadno obsojena, zasmehovana. Takšen odnos okolice v posamezniku pogosti sproži odločitev, da zatre hrepeneča čustva, ki pa se ohranijo v posameznikovi podzavesti. Kot posledica hrepenenja lahko nastopi tudi depresija. Udeleženci srečanja so se v pogovoru dotaknili vpliva družbe in družbenih razmer na predmet hrepenenja in vprašanje obstoja hrepenečih čustev pri (mlajših) generacijah v sodobnem času. Po čem hrepenimo (danes)? Ali otroci, vnuki utegnejo razviti občutek hrepenenja ali jim odrasli prehitro uresničijo želje? Kako se elementi hrepenenja razlikujejo glede na generacije?
Motiv hrepenenja je zaznati v številni slovenski literaturi. Udeleženci bralnega srečanja so se osredotočili predvsem na motiv hrepenenja po domu, ki je močno prisoten v zgodbah aleksandrink, Slovenk, ki so od druge polovice 19. stoletja do druge svetovne vojne množično odhajale v Egipt. Tam so opravljale predvsem delo varušk, sobaric, kuharic, hišnih pomočnic in dojilj pri bogatih družinah. Kljub dejstvu, da jim je tovrstno delo omogočilo premostiti gmotno stisko in revščino, hrepenenje po domu in domači družini ni bilo nič manjše. Ne glede na neprimerljivost vzgiba za odhod iz domače dežele v primerjavi z aleksandrinkami, je motiv hrepenenja po domu močno prisoten tudi pri literarnem liku lepe Vide, ki je stalnica v slovenski književnosti. Med drugim je ta, več stoletij star, motiv nagovoril Franceta Prešerna, Josipa Juričiča, Ivana Cankarja, Borisa Pahorja in mnoge druge slovenske literate.
Ponedeljkovo druženje so udeleženci zaključili z glasnim branjem; Tatjana Umek je prebrala pesem Franceta Pibernika Lepa Vida, za lahkotnejši zaključek srečanja sta poskrbela amaterski gledališki igralec Ernest Breznikar z recitalom Prešernove Pesem od lepe Vide in Karmen Perme, ki je predstavila novodobno Lepo Vido v akciji Andreja Rozmana Roze.
Bralni krožek DU Senovo in Krajevna knjižnica Senovo sta v sodelovanju ustvarila še eno uspešno povezovalo zgodbo, kajti ob glasnem branju, pripovedovanju in pogovoru v skupnosti zgodbe drugače zaživijo in se ljubezen do branja hitreje širi.
Galerija
