V razstavišču Rumena stena, ki se nahaja v prostorih Višje strokovne šole Ekonomske šole Novo mesto, je bilo v četrtek, 29. 5. 2025, odprtje študentske fotografske razstave Novomeška razpotja. Razstavo je organiziral Zavod Prospectus.
Ob 660-letnici podelitve mestnih pravic razstava preizprašuje identiteto Novega mesta. Na fotografijah stereotipni novomeški motivi, kot sta Kapitelj in Trška gora, delijo kompozicijo z industrijskimi, trgovskimi, poljedelskimi in prometnimi objekti. Ti se nahajajo v ospredju kompozicij, medtem, ko so krajevno specifični objekti odmaknjeni v daljavo, potisnjeni na vzpetine. Na ta način kompozicije vzpostavljajo napetost. Napetost ne izhaja iz tradicionalnih nasprotij med kulturo in naturo ali sakralnim in posvetnim, kar bi pričakovali, ko je cerkev postavljena ob tovarno ali McDonalds. Nasprotno. Napetost se vzpostavlja z odsotnostjo teh nasprotij.
Tradicionalno so cerkve, gradovi, trgi z rituali, paradami, zbori osmišljali in povezovali skupnost ter vlogo posameznika v njej. Nagoni so se podrejali koristim skupnosti.
Sodobna družba pa privilegira željo, ki je nestanovitna. To se odraža tudi v dojemanju prostora. Objekti, ki so okolju zagotavljali smisel, so degradirani v turistične objekte. Po ekonomski logiki so izenačeni s tovarnami, če so seveda rentabilni. So zgolj lokacija v narcističnih brezpotjih. Narcistična kultura je atomizirana, površinska, tekmovalna. V tem kontekstu fotografije kažejo različne prostorske identitete Novega mesta: podeželsko, poljedelsko, industrijsko, postmoderno, religiozno, modernistično, globalistično. Čeprav se nahajajo na relativno majhnem prostoru, se ne strnejo v povezano celoto. Na fotografijah sta skupni imenovalec te prostorske pestrosti Kapitelj in Trška gora, izginjajoča v daljavi, reducirana na znak, brez povezovalne vsebine.
Ni presenetljivo, da se na socialnih omrežjih in v lokalnem časopisju pojavljajo članki, ki opozarjajo na zapuščenost starega mestnega jedra. Ta trend zasledimo v zahodnih mestih, ki odražajo duh časa.
Razstava Novomeška razpotja ne prikazuje Novega mesta kot turistične destinacije zreducirane na deželo cvička ali najdišče situl. Kaže na preplet različnih vaških in urbanih vsebin, ki se niso povezale v celoto. Prikazuje atomizacijo 21. stoletja v okolju, ki odraža dihotomijo urbanega in ruralnega.
Avtorji fotografij so študentje medijske produkcije: Mitja Kaferle, Aljaž Zagorc, Teja Drašler, David Kalabič, Lara tomič, Pia Zjačić Veselič. Razstavo so za tisk pripravili in natisnili študentje medijske produkcije: Anže Škoda, Kočevar Urban, Niko Slivšek, Jure Prijatelj.
Galerija
