Damijan Šinigoj je dobitnik nagrade desetnica za najboljše otroško ali mladinsko delo zadnjih treh let. Za knjigo Kjer veter spi mu ju je danes podelilo Društvo slovenskih pisateljev (DSP). Roman skozi avaturistično zgodbo obravnava motiva dokazovanja svoje lastne vrednosti in preizkušanje mej prepovedanega, ki sta prisotna med najstniki.
Glavna literarna lika romana Kjer veter spi, ki je izšel leta 2020 pri založbi Miš, sta srednješolca Irena in Blaž. Karakterno sta na moč različna, a se njuni vlogi nenehno menjujeta, odvisno od okoliščin. Samozavestna Irena ne razume nevarnosti, ki preži v jamah, a kmalu ugotovi, da mora prisluhniti bolj izkušenemu Blažu, ki postane v jami samozavesten najstnik, kar je pravo nasprotje njegovega vsakdanjega življenja.
"Motiv dokazovanja svoje lastne vrednosti je med najstniki najbrž star toliko kot človeštvo samo; preizkušanje mej prepovedanega prav tako. Roman, ki je postavljen v sodobno družbo, skozi avaturistično zgodbo odgovarja na oboje," je zapisano v utemeljitvi nagrade.
Književni prostor je na začetku neimenovan kraj, kjer glavna literarna lika živita, nato pa je do konca romana razdeljen na vzporedno dogajanje v "svetu zunaj", kjer poteka reševalna akcija, in v jami, in sicer na področju Kočevskega roga. V strnjeni pripovedi enega dne je z bliskovito naglico predstavljena reševalna akcija, najprej sicer namenjena pogrešanemu gozdarju, pozneje pa tudi najstnikoma. Tretjeosebno pripoved bogati jamarsko izrazoslovje, to je tudi za nepoučenega bralca odlično razloženo skozi Blaževe razlage Ireni.
Avtor v romanu z opisi slika vzdušje, denimo tesnobnost ob prebijanju skozi ožine, ali navdušenje nad prostori, kjer se rov odpre v čudovito dvorano. Vzdušje je mestoma podano tudi skozi humorne vložke, ki se nanašajo na pripovedi o doživetjih ob reševanju ali na besedne igre. "Meje med odprtostjo in zadržanostjo, med strahom in pogumom, mnenja o bližinah, samozavesti in podobnih čustvih in občutkih so zelo krhke. So brez ostrih robov, saj svet ni črno-bel in ljudje v njem prav tako ne. Ljubezen in veter, ta postane simbol rešitve, sta blizu," še piše v utemeljitvi.
Šinigoj je za STA povedal, da je, ker je tudi sam jamar in jamarski reševalec, že dlje časa želel napisati knjigo o tej tematiki, a če bi se v njej osredotočil samo na reševanje iz jame, za širši krog bralcev ne bi bila zanimiva. Nato se mu je porodila ideja, da bi v jamo poslal mladostnika, saj zanje velja, da so nekoliko neodgovorni, ter preko tega opisal tudi jamarske dogodivščine in jamarsko reševalno zgodbo. "In se mi zdi, da mi je kar uspelo," je dodal.
Sprva je med glavnima junakoma še prisotna mladostniška zafrkancija, a ko situacija postane resna, kar se v jami lahko zgodi zelo hitro, se tudi onadva izkažeta kot odgovorna in ne gresta z glavo skozi zid, je povedal.
Desetnica, ki je stanovska nagrada, mu pomeni veliko priznanje. Knjiga Kjer veter spi je izšla lani ob začetku epidemije novega koronavirusa, zato ni imel povratnih informacij o tem, kako je bila sprejeta. Zdelo se mu je, da je "šla kar malo mimo". A nagrada desetnica kaže, da temu vendarle ni tako, je sklenil.
Šinigoj (1964) je pisatelj, prevajalec, scenarist, urednik in jamar. Doslej je izdal dva romana za odrasle ter tri zbirke kratke proze. Objavil je tudi dva mladinska realistična romana, Iskanje Eve in Kjer veter spi.
Za desetnico so bili letos nominirani še Borut Gombač, Nataša Konc Lorenzutti, Nina Mav Hrovat, Vinko Möderndorfer, Maša Ogrizek, Milan Petek Levokov, Andrej Predin, Anja Štefan in Janja Vidmar.
Letošnjo žirijo za nagrado so sestavljali Magdalena Svetina Terčon (predsednica), Jana Bauer, Igor Bratož, Neli Filipić in Slavko Pregl.