Na osrednji prireditvi ob kulturnem prazniku v občini Kočevje so podelili trinajsto priznanje Deklica s piščalko, najvišje kulturno priznanje Občine Kočevje, poimenovano po skulpturi akademskega kiparja Staneta Jarma, ki je bil tudi prvi nagrajenec. Letošnja prejemnica priznanja je akademska slikarka Aprilija Lužar. Aprilija Lužar dosega mednarodno primerljive in nacionalno pomembne rezultate v slovenskem kulturnem prostoru, odličnost v konceptualnih zasnovah, metodah izvedbe in rezultatih ustvarjanja ali delovanja ter je povezana z regionalnim področjem Občine Kočevje.
Tradicionalna prireditev Občine Kočevje ob slovenskem kulturnem prazniku je letos odprla vrata javnosti v dvorani Kulturnega centra Kočevje. Postregla je s številnimi nastopajočimi v izvirnem kulturnem programu, poimenovanem Razsežnosti totalitete, avtorja akademskega kiparja mag. Marka Glavača. Na odru se je zvrstilo devet umetniških točk. Slavnostni govorec na prireditvi je bil kočevski župan dr. Vladimir Prebilič z osrednjim sporočilom, da kultura igra tudi mirovniško vlogo, saj nas uči strpnosti, spoštljivosti in sprejemanj drugačnosti.
Osredja točka prireditve je bila razglasitev nove lavreatke kočevske kulture. Trinajsta prejemnica priznanja Deklica s piščalko je postala Aprilija Lužar, akademska slikarka. Kot je zapisala strokovna žirija v utemeljitvi, je Aprilijo Lužar za priznanje predlagala zaradi njene strokovne odličnosti na področju vizualnega in performativnega ustvarjanja s katerim prispeva k razvoju in obravnavi vizualne umetnosti v lokalni skupnosti in hkrati ustvarja trajno referenčno točko za obravnavo Kočevske. Priznanje Občina Kočevje podeljuje za strokovno odličnost na področju umetnosti, humanističnih znanosti in kulture.
UTEMELJITEV PODELITVE PRIZNANJA DEKLICA S PIŠČALKO 2024
Aprilija Lužar je študirala slikarstvo na Akademiji likovnih umetnosti v Sarajevu in Ljubljani, kjer je leta 1987 diplomirala in leta 1991 zaključila slikarsko specialko.
Aprilija Lužar je kot aktivistka s svojim umetniškim udejstvovanjem začela že leta 1987 sodelovati pri nastajanju različnih organizacij. Je soustanoviteljica prve lezbične skupine LL, feministično lezbične skupine Kasandra, Rosa kluba, lezbične skupine Kontra v Zagrebu in je pobudnica ter ustanoviteljica kulturnega društva Taxi Art, Ženski Taxi. Sodelovala je s ŠKUC-LL in z ženskimi centri (88, Ženska grupa Trešnjevka, Zagreb, ljubljansko društvo F-IKS, Kasandra, Društvo SOS telefon, Ženska svetovalnica). Je tudi soustanoviteljica prve lezbične skupine Lola na Hrvaškem, ki je bila ustanovljena leta 1989, na ILGI konferenci na Dunaju in se je kasneje preimenovala v Lila Iniciativo. Sodelovala je na ILGA konferenci v Avstriji in na shodu ILGE za vzhodno Evropo v Budimpešti. Leta 1988 je na Rabu organizirala prvi Mednarodni lezbični tabor v Jugoslaviji in leta 1991 pripravila s pisateljico in igralko Berto Bajetu-Boeto umetniški program na Jugoslovanskem feminističnem srečanju v Ljubljani. Istega leta je v Zagrebu sodelovala z radikalno feministično skupino Kareta, ki je izdala istoimenski časopis. Atelje na Metelkovi, na katerega je zelo dolgo čakala, je priključila Ženskemu centru Metelkova, kjer je pripravljala umetniške delavnice, razstave, performanse itd. Še vedno sodeluje z ženskimi skupinami v Sloveniji in državah nekdanje Jugoslavije.
Aprilija Lužar s svojim delom prispeva k umetniškemu in kulturnemu razvoju Kočevske s svojim umetniškim delom, številnimi razstavnimi projekti in drugim umetniškim udejstvovanjem. Kot pionirka feministične umetnosti v Sloveniji je s svojim delom aktivna tudi na Kočevskem. Nenehno je v stiku z lokalnim prebivalstvom in deluje participativno. S projektom Ženski Taxi (za katerega je prejela mednarodno nagrado na natečaju V-DAY, Stop Rape Contest, New York 2002) je sodelovala s Srednjo šolo in Gimnazijo Kočevje. Preko svoje umetnosti je z dijaki komunicirala o težkih družbenih temah in s tem prispevala k ozaveščanju o nasilju nad ženskami in o drugih spolno-družbenih vprašanjih ter njihovega opolnomočenja za odpravo nasilja v družbi.
Aprilija Lužar se v svojih slikarskih delih, performansih in drugih projektih ukvarja z žensko kot posameznico. Obravnava tabuizirane teme in družbene predsodke uživanja v lastnem telesu, izpostavlja pravico biti lezbijka in diskriminatoren odnos družbe do žensk. V različnih medijih odslikava in ustvarja žensko, ki je zmožna izstopiti iz okvirjev patriarhalne družbe.
V slovenskem likovnem in kulturnem prostoru so redke ženske umetnice, ki s svojimi deli segajo na področje političnega aktivizma. Njeno delo teoretiki in kritiki označujejo za začetek angažirane feministične umetnosti v Sloveniji. Aprilija Lužar je estetsko sporočilo likovnega dela presegla s poseganjem v družbenoaktualne teme, ki neprenehoma raziskuje in preizprašuje, kaj pomeni biti ženska in hkrati umetnica v pretežno patriarhalni kulturi.
S svojim aktivistično umetniškim udejstvovanjem je prepoznana tudi v širšem slovenskem kulturnem prostoru. Njena dela uvrščajo v vse večje pregledne razstave feministične in sodobne slovenske umetnosti (Moderna Galerija, Galerija Cukrarna, Festival Mesto žensk itd.)
Galerija
