Če se je pred letom dni, ob 5. večeru partizanske lirike na trenutke zdelo, da prireditev na stopnišču spominske lože padlih, talcev, pogrešanih in narodnih herojev pri Študijski knjižnici Novo mesto poteka v ilegali – začuda je zmanjkalo elektrike -, je bilo letos povsem drugače.
Obiskovalcev je bilo več, blizu sto, nastopajoči so blesteli v razsvetljavi zanimivo oblikovane dvorane, vse pa je z odra ob prihodu pozdravil lep portret Karla Destovnika Kajuha, ki sta mu družbo delala dva praporščaka. Del scenografije so bili letos tudi nastopajoči, ki so bili posedeni na odru od najmlajšega četrtošolca do sivolasega pesnika.
Zbrane je nagovoril Dušan Černe, predsednik Združenja zveze borcev Novo mesto. Ni dolgovezil, pač pa zanimivo nanizal nekaj zanimivih podatkov in značilnosti partizanske lirike: da je nastajala na partizanskih pohodih, po težkih bitkah, v taboriščih, zaporih, ilegali, zakloniščih, na osvobojenem ozemlju, kjer so te pesmi borcem in prebivalcem na mitingih vzneseno recitirali kar pesniki sami. Pisali pa so domovinske, narodne in revolucionarne pa tudi razpoloženjske pesmi, da o znanih ljubezenskih stihih ne pišemo. Černe je uvodni nagovor zaključil s poklonom Jožetu Pečniku, idejnemu očetu novomeških večerov lirike upora in besedo prepustil recitatorjem.
Maša Berger, Heda Kastelic, Lojze Podobnik, Silva Kužnik, Eva Podboj, Terezija Potočar Korošec, Urban Gorenc Dokl, Domen Vidic, Luna Goršek, Srečko Vovko in Robert Šupe so svojo nalogo dobro opravili, prav tako harmonikar Peter Moravec s kultno Hej brigade.
Prireditev 6. večer lirike upora, ki jo je spretno povezovala Klavdija Kotar, organiziralo pa Združenje zveze borcev Novo mesto, se je zaključila v knjižnični čitalnici, kjer so se številni udeleženci zadržali še kakšno uro in pol po imenitnem večeru lirike. Ob topli belokranjski pogači, ki ji je delal družbo cviček in zanimivih pogovorih.
Galerija
