Nacionalni veterinarski inštitut je Upravo RS za varno hrano, veterino in varstvo rastlin obvestil o novem primeru aviarne infuence pri labodu, ki je bil 5. januarja najden ob ribniku na Pragerskem. Do sedaj so potrdili prisotnost aviarne influence oz. ptičje gripe pri petih labodih.
Doslej so pristojni veterinarski organi primer ptičje gripe odkrili pri treh labodih s Pragerskega, ki so jih na ribnikih na Pragerskem našli od 30. decembra lani do 1. januarja letos, na nacionalnem veterinarskem inštitutu v Ljubljani pa so potrdili, da gre za virus podtipa H5N8. S ptičjo gripo je bil okužen tudi labod, ki so ga 30. decembra našli v Mariboru.Tokrat pa so veterinarji potrdili H5N8 tudi pri labodu, ki je bil prav tako najden na Pragerskem, a nekoliko kasneje, prejšnji teden.
Veterinarji uprave za varno hrano ob pojavu aviarne influence podtipa H5N8 v Sloveniji izdajajo odločbe o ukrepih, sprejetih na državnem središču za nadzor bolezni, in sicer za imetnike perutnine v posamezni upravni enoti z javnim naznanilom. Gre za upravne enote na območjih območnih uradov uprave Murska Sobota, Maribor, Ptuj, Celje in Novo mesto.
Virus ptičje gripe H5N8 je zelo nevaren perutnini in nekoliko manj prostoživečim pticam, zato je treba na omenjenih območjih perutnino in ptice zadrževati v zaprtih prostorih oziroma na način, da se prepreči stik s prostoživečimi pticami, predvsem vodnimi. Tako naj bi se zmanjšala možnost prenosa tega virusa s prostoživečih ptic na perutnino v reji, posledično pa tudi gospodarsko škodo.
Veterinarji na terenu opravljajo še preglede prijavljenih poginov vodnih ptic, organizirajo odvoz in koordinirajo oddajo trupov veterinarsko-higienski službi. Za pobiranje trupov ptic v vodah aktivirajo gasilce.
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje poudarjajo, da se ljudje z virusom aviarne influence H5N8 ne moremo okužiti in zboleti, saj na površini naših telesnih celic nimamo receptorjev, ki bi omogočili vstop virusa vanje in s tem okužbo. Ne glede na to pa je treba upoštevati previdnostne ukrepe.
Poginulih ptic, ki jih najdemo v naravi, se ne dotikamo z nezaščitenimi rokami. Če smo se jih že dotaknili brez zaščite, si roke skrbno umijemo z milom in vodo. Dokler si rok ne umijemo, se ne dotikamo obraza, predvsem očesnih veznic, nosne in ustne sluznice, izpostavljajo na inštitutu.