Do 14. ure so v sprejemnem centru na Policijski postaji Brežice sprejeli 251 tujcev, ki so od včeraj zvečer na nedovoljen način prestopili državno mejo na območju policijskih postaj Brežice in Sevnica. Ob 18. uri je bilo v centru še 178 tujcev, ki jih policija še obravnava. Nekaj pred 17. uro so sto tujcev z avtobusom odpeljali na nastanitev v center za tujce v Postojni. Na Hrvaškem je bilo do 19.30 ure okoli 17 tisoč beguncev. 3500 migrantov je že zapustilo Hrvaško. Okoli 2500 beguncev je prevzela Madžarska, ki jih bo prepeljala v bližino meje z Avstrijo, približno tisoč migrantom pa naj bi uspelo priti v Slovenijo.
V sprejemnem centru je poteklo evidentiranje tujcev in najava hrvaškim varnostnim organom za vrnitev na podlagi sporazuma o vračanju oseb med državama, so ob 14.30 sporočili z novomeške Policijske uprave. Večinoma gre za domnevne državljane Sirije, Iraka in Afganistana, policisti pa so jih največ izsledili in prijeli v bližini mejnih prehodov Obrežje in Rigonce. Nihče od tujcev ni zaprosil za mednarodno zaščito v Republiki Sloveniji, je pojasnila tiskovna predstavnica PU NM Alenka Drenik.Begunci, ki so jih premestili v Brežice, se trenutno še vedno nahajajo na dvorišču policijske postaje, kjer so uredili začasne prostore za identifikacijo. V skupini prevladujejo mladi moški, vendar je precej žensk in otrok, tudi dojenčkov. Večina jih ne govori angleško.
Eden izmed beguncev, ki ni želel razkriti svojega imena, je za STA dejal, da je iz Sirije in je iz domovine pobegnil pred devetimi meseci. Odtlej je na poti, njegov končni cilj pa je Nemčija. Drug je dejal, da je iz Afganistana.
Medtem prostovoljci, ki jih koordinira civilna zaščita, pospešeno gradijo šotorišče v sprejemnem centru na drugi strani policijske postaje. Pomaga tudi Slovenska vojska, ki je s tovornjaki pripeljala pohodne plošče, ki bodo nameščene v šotorih.
V sprejemnem centru bo prostora za približno 300 oseb. Slovenska policija se trenutno še vedno dogovarja o njihovem vračanju na Hrvaško.
Na hrvaških železnicah so potrdili, da bo v Tovarnik na srbsko-hrvaški meji okoli 21. ure zvečer prispel še en vlak z enajstimi vagoni, a niso mogli povedati, ali bodo begunce potem prepeljali v Zagreb ali na madžarsko mejo.
Proti večeru se je na mejnem prehodu Rigonce med obmejnima točkama na slovenski in hrvaški strani znašlo okrog 300 beguncev. Hrvaška policija, ki jih je sprva zadržala, jih je čez kakšne pol ure spustila mimo, na slovenski strani pa je mejni prehod zaprt.Begunci, ki so se proti večeru odpravili iz zbirnega centra pred hrvaško mejo, so zdaj na mostu čez Sotlo med obmejnima točkama, na slovenski strani jih zadržuje slovenska policija. Na prehodu so pripadniki posebne enote policije.
Več kot 800 migrantov, ki so bili na potniškem vlaku na poti iz Osijeka proti Zagrebu, je v poznih popoldanskih urah zapustilo vlak v Koprivnici. Nato so jih prepeljali do Botova, od koder so pot nadaljevali peš proti madžarski meji in čez most na reki Dravi vstopili na Madžarsko. Hrvaški mediji poročajo, da jih ni dočakala madžarska policija.
Na Hrvaško je od srede prišlo več kot 15.400 beguncev, predvsem iz Sirije, Iraka in Afganistana. Hrvaška jih je zaradi zasedenosti svojih namestitvenih kapacitet danes nehala registrirati in jih na njihovi poti proti Zahodu ne zadržuje več.
Hrvaška begunce preusmerja na Madžarsko; številni tudi na poti v Slovenijo
Hrvaški premier Zoran Milanović je povedal, da Hrvaška ne more več sprejemati ljudi. Povedal je, da migrantov ne bodo več registrirali, ampak jim bodo puščali prosto pot.
V spremstvu hrvaške policije je nato nekaj več kot 20 avtobusov s približno 1700 migranti prispelo iz Belega Manastira na mejni prehod z Madžarsko, Beremend. Madžarska je migrante prevzela in jih začela prevažati z avtobusi v centre za registracijo v bližini meje z Avstrijo.
Madžarska, ki je v četrtek zvečer začela graditi 41-kilometrsko ograjo na meji s Hrvaško in tja napotila tudi vojsko, je ravnanje Zagreba obsodila.
Madžarski zunanji minister Peter Szijjarto je obtožil Hrvaško, da begunce spodbuja h kršitvi zakona, ko jih usmerja proti meji z Madžarsko, ki jo nato nezakonito prečkajo. Zanikal je še obstoj dogovora s hrvaškimi oblastmi glede prevoza migrantov z madžarske meje proti meji z Avstrijo.
Slovensko zunanje ministrstvo je na pogovor poklicalo veleposlanico Hrvaške Vesno Terzić in jo opozorilo, da je treba spoštovati sporazume in pravni red EU.
Kritična je bila tudi Evropska komisija, ki je poudarila, da za Hrvaško veljajo evropska azilna in schengenska pravila, po katerih je treba vsako osebo, ki vstopa v državo brez ustreznih dokumentov, registrirati, ji vzeti prstne odtise in dati priložnost, da zaprosi za azil. Sekundarna gibanja brez registracije tako niso v skladu s pravili, so poudarili.
Milanović je sicer izpostavil, da Hrvaška ne bo gradila zidov na svoji meji niti hujskala psov na migrante, temveč jim bo pomagala, da se napotijo tja, kamor so namenili, v države zahodne in severne Evrope. Za azil na Hrvaškem je namreč zaprosila samo ena ženska z otroki.
Zaradi navala beguncev je Hrvaška že v četrtek zvečer zaprla sedem mejnih prehodov s Srbijo, le največjega cestnega pri Bajakovu ne. Kljub temu so begunci še naprej množično prehajali mejo mimo uradnih prehodov, tudi čez polja in travnike.
Največ migrantov je iz Srbije prišlo pri mejnem prehodu Tovarnik, od koder so v Zagreb z vlakom prepeljali 1200 migrantov. Popoldne so v Zagrebu pričakovali še 500 migrantov iz Osijeka. Glede na to, da se je skupina nekaj sto migrantov, ki so v četrtek prišli v Zagreb, nato odpravila proti Sloveniji, je pričakovati, da bodo tudi ostali poskusili priti v Slovenijo in naprej v svoje ciljne države.
Srbski minister za delo Aleksandar Vulin je posvaril, da bo Beograd, če bo Zagreb zaprl meje in mednarodne poti, terjal pravico na mednarodnih sodiščih. "Žal mi je, da je solidarnost Hrvaške trajala samo dva dni," je dodal. "Če bi Srbija zaprla svoje meje, ko je v eni noči iz Makedonije in Grčije k nam prišlo več kot 9000 migrantov, bi bila Makedonija danes soočena s popolnim kolapsom, EU pa s humanitarno katastrofo nepredstavljivih razsežnosti," je spomnil.
Ob začetku gradnje ograje na meji s Hrvaško je madžarska vlada danes krizne razmere razširila še na štiri okraje na jugu države, in sicer na občine Baranja, Šomod, Zala in Železno, ki so na meji s Hrvaško, Slovenijo in Avstrijo. Skupno na Madžarskem sedaj krizne razmere veljajo v šestih občinah. Razglasitev kriznih razmer sicer omogoča posebne ukrepe glede beguncev.
Nemčija, ki je cilj večine migrantov, sicer načrtuje spremembe zakonodaje o azilu, s katerimi bo med drugim drastično zmanjšala socialno pomoč, ki jo namenja prosilcem za azil, ter omogočila hitrejše vračanje migrantov v tiste države članice EU, v katere so najprej vstopili, države Balkana pa bodo razglašene za t.i. varne države. Nemška vlada ob tem poudarja, da gre za osnutek in da so spremembe potrebne, ker želijo pomagati tistim, ki imajo pravico do pomoči.
Mednarodna organizacije za migracije (IOM) je sporočila, da je v Evropo letos prišlo 473.887 beguncev in migrantov, od katerih je bilo 40 odstotkov sirskih državljanov.
Eurostat je sporočil, da je v EU od aprila do junija prvič za azil zaprosilo 213.200 ljudi oz. 15 odstotkov več kot v prvem trimesečju. Predvsem je naraslo število prosilcev iz Sirije - teh je bilo 43.995 oz. 21 odstotkov, največ pa jih je azil iskalo v Nemčiji, na Madžarskem, v Avstriji in na Švedskem.
Visoki komisariat ZN za begunce (UNHCR) je sporočil, da je na balkanski poti v smeri proti srednji Evropi okoli 300.000 beguncev ter opozoril, da je v Evropi še dovolj prostora za sprejem beguncev.
Po oceni IOM se sicer število beguncev, ki želijo prek Sredozemskega morja doseči Evropo, pozimi ne bo bistveno zmanjšalo. V Siriji in sosednji regiji so se namreč razmere še poslabšale. Upoštevati je treba tudi, da se je povečala revščina med sirskimi begunci v sosednjih državah. V Libanonu jih je 1,5 milijona, v Turčiji dva milijona, v Jordaniji 630.000.
Pred sredinim izrednim vrhom EU o begunski krizi je medtem Nemčija znova pritisnila na tiste članice, ki nasprotujejo obveznim kvotam za porazdelitev beguncev. Za časnik Passsauer Neue Presse je nemški zunanji minister Frank-Walter Steinmeier dejal, bi bila lahko odločitev o kvotah sprejeta tudi s kvalificirano večino glasov.
V EU se pomembne politične odločitve načeloma sprejemajo s soglasjem vseh 28 držav članic. V primeru odločanja s kvalificirano večino je obvezujoča odločitev, če jo podpre 55 odstotkov držav članic, ki predstavljajo najmanj 65 odstotkov prebivalstva EU. Obveznim kvotam nasprotujejo predvsem Madžarska, Poljska, Češka in Slovaška. Evropska komisija je v odzivu že poudarila, da si prizadevajo za konsenz.