Kristjani po vsem svetu danes praznujejo božič, s katerim obeležujejo Jezusovo rojstvo. Že včeraj, na predvečer praznika, so se mnogi odpravili k polnočnicam, danes pa še k dopoldanskim mašam. Novomeški škof Andrej Saje pravi, da je božič kljub vsesplošni komercializaciji še vedno praznik upanja in veselja nad novim.
Božič je takoj za veliko nočjo drugi največji krščanski praznik, s katerim v Cerkvi obeležujejo rojstvo svojega ustanovitelja. Na ta dan, ki je bil kot dan Jezusovega rojstva najverjetneje izbran kot nadomestek za nekdanji pogansko-rimski praznik boga Mitre, se je po zapisih iz Svetega pisma v majhnem mestecu Betlehem tesarju Jožefu in njegovi ženi Mariji rodil otrok, ki so ga v takratni skupnosti prepoznali kot novega judovskega kralja in odrešenika.
Po zapisih iz Svetega pisma je Marija dete, ki ga je rodila, povila in položila v jasli hleva, kamor so ga nato prišli obiskovat tisti, ki so verjeli, da se je rodil mesija. Motiv deteta v jaslih hleva je tudi osrednji motiv jaslic, ki jih ob božiču postavljajo verniki kot osrednji zunanji motiv praznika.
Jaslice so sicer začeli postavljati že v 18. stoletju. Najprej v meščanskih domovih, v 19. stoletju pa tudi v kmečkih. Pogosto jih je spremljalo okrašeno božično drevo, ki se je v mestnih okoljih začelo uveljavljati konec 19. stoletja, v podeželskih domovih pa po 1. svetovni vojni.
Po 2. svetovni vojni je božično drevo in jaslice na javnih prostorih nadomestila novoletna jelka, praznovanje božiča je ostalo v družinskem krogu. Znova se je v javnost vrnilo z osamosvojitvijo države in spremembo družbenega sistema.
Saje: Božič je še vedno predvsem praznik upanja
Z notranjega, duhovnega vidika je božič po besedah novomeškega škofa Sajeta predvsem praznik upanja. "Je kot otrok, ki se rodi in je neko upanje za družino, posebej če so ga dolgo pričakovali," je dejal. Upanje je tudi nasploh sestavni del krščanske vere. "Upanje ni samo neka utopija, da bo enkrat boljše, ampak pomeni tudi naše prizadevanje, da si naredimo naš svet lepši in boljši, hkrati pa da kot verni ljudje tudi zaupamo, da Bog pomaga," pravi.
Rojstvo Boga, kar naj bi se zgodilo z božičem, po besedah škofa tudi pomeni, da je Bog z ljudmi in da pomaga, kar je tudi eno od osrednjih sporočil praznika: "Mi na svoji strani odpiramo srca, priznavamo, da Bog je, in računamo, da dela za nas, on pa nam to vrača. Pri tem je to predvsem stvar vere in kdor ni veren, to morda težje razume."
Praznik je priložnost za notranjo poglobitev vere, dobra dela in medosebne odnose. "Je priložnost, da se v naših skupnostih, občinah, državi srečamo, se spoznamo, seznanimo s potrebami, ki jih imamo, in iščemo dobro drug v drugem". "S tem naše medsebojne odnose okrepimo in jih naredimo lepše. To je tudi tisto, za kar se zdi, da nam danes, posebej v času epidemije, manjka," je še dodal.
Polnočnice in božiče maše le ob izpolnjevanju pogoja PCT
Kot je že pred časom povedal cerkveni zgodovinar Metod Benedik, ni dvoma, da je bil Jezus, od rojstva katerega v zahodnem svetu štejemo leta, dejanska zgodovinska osebnost. O njem namreč govorita judovski zgodovinar Jožef Flavij in cesarski namestnik Plinij Mlajši. Omenjata ga tudi slavna rimska zgodovinarja tistega časa - Tacit in Svetonij.
Je pa zelo verjetno, da se Jezus ni rodil ob začetku našega štetja, ampak nekaj let prej. Rimski škof je namreč v 6. stoletju benediktincu Dioniziju Maliju naložil, naj izračuna leto Jezusovega rojstva, na podlagi česar so nato določili tekoče leto, a naj bi se Mali pri izračunu zmotil za od štiri do sedem let. Tako naj bi se Jezus rodil v času od leta 7 do leta 4 pred našim štetjem.
Vsi kristjani božič obhajajo 25. decembra, ki je v Sloveniji od leta 1991 tudi dela prost dan, vendar to za vse vernike ne pomeni istega dne. Pravoslavni verniki namesto gregorijanskega koledarja uporabljajo julijanski koledar, ki se od našega razlikuje za 13 dni, zato bo Srbska pravoslavna cerkev v Sloveniji božič obhajala 7. januarja. Evangeličanski verniki pa božič praznujejo na isti dan kot katoliški.
Praznovanje božiča bo sicer zaradi epidemioloških ukrepov tudi letos nekoliko okrnjeno, vendar ne v tolikšni meri, kot je bilo na primer lani, ko so ukrepi v verskih objektih dovoljevali le eno osebo oziroma družino na 30 kvadratnih metrov. Trenutni odloki števila ljudi, ki so lahko istočasno v cerkvi, ne predpisujejo, je pa število omejeno s pravilom, da mora biti med verniki najmanj 1,5 metra razdalje (razen med osebami iz istega gospodinjstva). Obvezni so tudi pogoj PCT (prebolel, cepljen, testiran) za starejše od 12 let, ki ga morajo pred vstopom v cerkev tudi preverjati, ter nošenje zaščitnih mask.