Na sojenju Martinu Zaviršku, ki je obtožen, da je v Mali Račni pri Grosupljem soprogo polil z bencinom in zažgal, so pričali njeni bližnji. Navzven je družina delovala zgledno, a niti najbližji niso vedeli vsega, kar se je dogajalo za štirimi stenami. Vsi pa so se spominjali žrtvinega stavka, ki naj bi nakazoval, da ni vse v najlepšem redu: "Martin me nikoli ne bo izpustil."
Zaviršek je obtožen, da je 12. avgusta lani na dvorišču pred domačo hišo 44-letno ženo polil z gorljivo tekočino. Dva tedna pozneje je v bolnišnici zaradi poškodb umrla. Tožilka Špela Brezigar trdi, da je to storil iz brezobzirnega maščevanja, ker ga je soproga nameravala zapustiti zaradi drugega moškega.
Na ljubljanskem okrožnem sodišču sta danes med drugim pričali sestri pokojne oškodovanke in njena prijateljica. Vsaka od njih je predstavila svoj pogled na dogodek in okoliščine, ki so obtoženega vodile do dejanja.
Ena od sestra je na sodišču sestro opisala kot zelo lepo žensko, tako navzven kot navznoter. Ljudje so jo imeli radi in nikomur ne bi storila hudega, je pojasnila.
V pogovorih o težavah v zakonu ni veliko govorila in tudi sicer je navzven delovalo, da je vse v redu. Le žrtev je sestri večkrat potožila zaradi soprogovih "izbruhov ljubosumja". Prav tako je sestra opazila, da je v zadnjih letih postajala vedno bolj žalostna, a da je ponavadi razlog za to poiskala v službi in utrujenosti.
Kot je poudarila, je imela soproga svojega moža zelo rada. Da bi imela težave, ni bilo videti, prav tako ni bila nikoli priča njunemu medsebojnemu prepiru. V delu, ko je odvetnik Mitja Pavčič želel izvedeti več o njunih intimi, pa je sodnik David Špernjak javnost izključil s sojenja.
Tako ta kot tudi mlajša sestra pokojne, ki je pričala naslednja, sta se spominjali žrtvinih besed, češ da je "Martin nikoli ne bo izpustil". Tudi mlajša sestra v njunem zakonu z izjemo besed o ljubosumnem soprogu ni opazila težav. Včasih, predvsem ko je obtoženi svoji soprogi kupil kakšno darilo, si ju je jemala celo za zgled. "Kot v filmu," je ponazorila.
Priče so danes odgovarjale tudi na vprašanja o tem, ali je žrtev kdaj sama ali v družbi odšla zdoma oz. na morje. Mlajša sestra se spominja, da je kdaj prespala tudi pri prijateljicah, v zadnjem času pa je o tem niti ni dosti spraševala. O prijatelju, s katerim naj bi se žrtev družila v času pred smrtjo, ne ena ne druga sestra nista vedeli povedati.
Je pa o tem več povedala žrtvina prijateljica. Kot je dejala, ji je žrtev povedala o ljubimcu, a ji po treh mesecih tudi povedala, da bo z njim prekinila in da bo stvari reševala doma. Za ljubimca naj bi vedel ali o tem vsaj slutil tudi obdolženi.
A kot je še poudarila prijateljica, "štiri stene marsikaj prenesejo", ženske dostikrat določenih stvari ne povedo niti najbližjim. Njun odnos je prijateljica opisala kot "30 let terorja". Da bi hotela zapustiti obtoženega, je sicer ni slišala reči. Kljub temu pa prijateljica verjame, da je o tem razmišljala, a se za to - tudi zaradi otrok - ni odločila.
O obdolženem žrtev prijateljici ni dosti govorila. Ji je pa priznala, da je včasih že preobremenjena, ker mora veliko stvari početi sama, obdolženi pa da stalno pričakuje pozornost in besede, s katerimi naj mu izkazuje pripadnost in ljubezen. Pri čemer je po besedah prijateljice Martin že nekaj let spal v dnevni sobi, oškodovanka pa v spalnici.
Na sojenju sta danes pričala še zdravnik, ki je posredoval ob tragediji, in gasilec, sicer tudi sorodnik pokojne. Prvi je opisal postopek oskrbe poškodovane. Med drugim je povedal, da je bila na kraju dogodka še pri zavesti, a ni bila v stanju, da bi lahko oblikovala smiselne stavke.
Drugi pa je opisal svojo vlogo v intervenciji, v svojstvu sorodnika žrtve pa je povedal, da ima oba v dobrem spominu, vendarle pa v zadnjih letih niso bili več toliko v stiku. Je pa omenil, da so se po dogodku pojavile govorice, da je obdolženi zažgal avto, a je bila žrtev zraven.