Gorski reševalci so v letošnjem letu izvedli že 388 reševalnih akcij, v katerih je bilo udeleženih 405 ponesrečencev. Smrtnih žrtev je bilo 27, med njimi 13 tistih, ki so se ponesrečili med opravljanjem planinskih aktivnosti.
Najpogostejši vzroki nesreč v gorah so sicer padci in zdrsi, o tem je danes potekal tudi strokovni posvet Gore in varnost.Okoli 70 odstotkov nesreč se je zgodilo pri planinskih dejavnostih, ostalih 30 odstotkov pa se je zgodilo pri drugih dejavnosti v gorskem svetu ali tam, kjer so gorski reševalci s svojo tehniko in znanjem najbolj usposobljeni za reševanje, so pojasnili na Gorski reševalni zvezi Slovenije.
Dve tretjini gorskih nesreč se sicer zgodi v poletnih mesecih, ko je obisk v gorah največji. V tem času reševalci izvajajo tudi dnevno dežurstvo na brniškem letališču.
V gorski reševalni zvezi pojasnjujejo, da so že vrsto let padci in zdrsi najpogostejši vzroki nesreč v gorah. "Vse več je tudi tistih, ki jim markirana planinska pot daje premalo adrenalina in se podajajo v brezpotja, ki jih nemalokrat privedejo v težave, iz katerih se sami ne morejo izvleči," še opozarjajo.
Pogost vzrok za nesreče je tudi neustrezna osebna ali tehnična oprema, ki pa je mnogi tudi ne znajo pravilno uporabljati. Da veliko ljudi hodi v gore z različnimi bolezenskimi težavami, pove dejstvo, da je bilo v letu 2012 kar 12 primerov srčne ali možganske kapi v gorah.
V dolino so reševalci v letošnjem letu prinesli 27 mrtvih, med njimi 13 tistih, ki so se ponesrečili med opravljanjem planinskih aktivnosti. Gre predvsem za pohodnike, plezalce in smučarje. Gorska reševalna služba sicer sodeluje tudi pri nesrečah jadralnih padalcev, kajakašev ali v prometnih nesrečah na težko dostopnih mestih, pojasnjujejo v zvezi.
Kar četrtino vseh reševalnih akcij so izvedli tolminski gorski reševalci, polovico vseh akcij pa opravijo za reševanje ponesrečenih s padali. Organizatorji današnjega posveta na Igu so pojasnili, da je bilo letos izvedenih tudi 40 iskalnih akcij, pogrešane pa so še tri osebe.
V zadnjih letih je med udeleženci v gorskih nesrečah približno tretjina tujcev, pri katerih glavni vzroki za nesrečo so neizkušenost in nepoznavanje terena. Nesreče se največkrat pripetijo neorganiziranim skupinam in posameznikom, največ ponesrečencev pa je starih med 20 in 60 let. Dve tretjini ponesrečencev je moških.