Danes obeležujemo dan spomina na žrtve prometnih nesreč. V poslanicah domačih in mednarodnih organizacij se ob tem vrstijo pozivi k ukrepanju, da bi se število mrtvih in ranjenih na cestah zmanjšalo. Zaradi nekaterih zavez, ki so jih dale države, pa bi letošnje leto lahko bilo glede tega prelomno.
Slovenija je v letošnjem letu prejela nagrado za najvišji napredek pri zmanjševanju posledic prometnih nesreč v zadnjem desetletju med državami EU. To je v svojem govoru na sobotni osrednji prireditvi ob dnevu spomina izpostavil tudi minister za infrastrukturo Peter Gašperšič, a dodal, da je že letošnje leto pokazalo, kako se bitka za čim manj smrtnih žrtev na cestah nikoli ne konča."Potrebno je načrtno in dosledno delo na področju infrastrukture ter odpravljanje nevarnih mest, še vedno pa je pomemben tudi nadzor nad prometom," je poudaril.
Evropska komisarka za promet Violeta Bulc je v poslanci poudarila, da ceste zahtevajo preveč žrtev. Ne glede na vse ukrepe, kljub spodbudnim statistikam, na evropskih cestah še vedno vsak dan umre 70 ljudi. Za statistiko pa se skrivajo žalujoče družine, veliko žalosti in izgubljenih prihodnosti.
"Čaka nas še veliko dela na operativni in strateški ravni. Posebno pozornost moramo nameniti najbolj ranljivim skupinam, pešcem in kolesarjem. Prepričana sem, da je cilj brez smrtnih žrtev na evropskih cestah še vedno pravi. Če bomo delali skupaj, z roko v roki, vsak dan, v vseh državah članicah, ga lahko dosežemo še v tem življenju," je dejala v poslanici.
Marijan Ivanuša, vodja Svetovne zdravstvene organizacije v Sloveniji je v poslanici spomnil, da vsako leto zaradi prometnih nesreč umre kar 1.250.000 ljudi. Prometne nesreče so najpomembnejši vzrok za umrljivost mladih, starih od 15-29 let. In število žrtev prometnih nesreč je tudi v Sloveniji še vedno preveliko, je poudaril.
Ob tem je izpostavil, da je varnost na cestah izrazito medsektorsko vprašanje, kjer je potrebno konstruktivno sodelovanje državnih ustanov, zasebnega sektorja in nevladnih organizacij.
Predsednik Združenja za prometno varnost ZN Etienne Krug pa je v poslanici izpostavil, da bi moralo biti leto 2015 prelomno za prometno varnost, saj so se septembra vlade po svetu zavezale k znižanju mrtvih in ranjenih v prometu za polovico do leta 2020. Okoli 1500 delegatov iz več kot 100 držav pa bo imelo priložnost, da na globalni konferenci o prometni varnosti v Braziliji doreče, kako bodo ta cilj lahko dosegle. "Najboljši način, kako lahko počastimo spomin na tiste, ki so trpeli na cestah, bi bila uresničitev zavez letošnjega leta," je poudaril.
Podobno je izpostavil tudi predsednik Evropskega sveta za varnost prometa (ETSC) Herman De Croo, ko je navedel, da je treba poskrbeti, da bodo pristojni sprejeli ukrepe, ki bodo ciljali na razloge za nesreče, kot so hitrost, alkohol, neuporaba varnostnega pasu ...
Ciril Klajnšček iz Rdečega križa Slovenije pa je v poslanici pozval ljudi, naj se ustavijo in naj skozi življenje ne hitijo in prehitevajo. "Pa ne šele takrat, ko nas v to prisili lastno samo-prehitevajoče dejanje, ali nesreča, ali izkustvo izgube bližnjega," je ob tem dodal.