Ameriška porota v predmestju Denverja je Jamesa Holmesa, ki je leta 2012 v kinodvorani Aurore pobil 12 ljudi, 70 pa ranil, presenetljivo obsodila le na dosmrtni zapor in ne na smrtno kazen.
Za smrtno kazen bi bilo potrebno soglasje vseh dvanajstih porotnikov, a očitno je bil vsaj en med njimi proti.Porota je bila sestavljena iz devetih žensk in treh moških. Pred dnevi je ista porota potrebovala le 12 ur, da Holmesa spozna za krivega vseh 165 točk obtožnice in gladko zavrne obrambo zaradi neprištevnosti. Porota je ugotovila, da se je Holmes v času ubijanja zavedal, da je to, kar dela, narobe.
Primer bi se tako lahko končal že pred dvema letoma, ko so Holmesovi odvetniki tožilcem ponujali priznanje v zameno za dosmrtni zapor. Tožilci so bili prepričani, da bodo uspeli dobiti smrtno kazen in so ponudbo zavrnili.
Po izreku sodbe so v sodni dvorani kraja Centennial izbruhnile solze in jok. Sorodniki žrtev pokola in preživele žrtve so se skupaj s policisti in drugimi zjokali od žalosti, da jo bo morilec odnesel s svojim življenjem, njegova mati Arlene Holmes pa je jokala od veselja, da sina ne bodo usmrtili, kar je poroto tudi prosila.
Holmes je bil napolnjen z zdravili kot vedno in ni pokazal nobenih čustev. Poleg sorodnikov žrtev so najbolj razočarani tožilci, ki so zahtevali smrt, ker je Holmes podrobno načrtoval napad na polnočno premiero filma o Batmanu in si je na ušesa nadel slušalke, da ga kričanje žrtev ne bo motilo med pobijanjem.
Po pokolu se je pustil aretirati na parkirišču pred kinodvorano. Poleg vsega je v svojem stanovanju nastavil še bombe, ki bi morale eksplodirati v času napada na kinodvorano, da bi se policisti zagnali na napačen kraj.
Obramba je trdila, da ni odgovoren za svoja dejanja, ker je bil kot shizofrenik takrat v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti. Država Kolorado, ki ni nikogar usmrtila vse od leta 1977, bo sedaj morala do smrti hraniti in preživljati tudi Holmesa, nekdanjega študenta kirurgije, ki bo lahko vsaj nekaj prispeval k psihiatrični znanosti.
Večina množičnih morilcev konča pod streli policije ali pa takoj izvrši samomor. Pred sodnim procesom je psihiatrom povedal, da je o umorih sanjal že vse od desetega leta starosti. Z njegovo glavo ni bilo vse v redu in sprožilec za pokol je bilo morda potem tudi to, da je šel narazen s svojim dekletom, potem ko je zapustil študij.