V napadu v Nici je umrlo 84 ljudi, od tega deset otrok oziroma najstnikov. Število žrtev pa se utegne še povečati, saj je okoli 50 ljudi v kritičnem stanju.
31-letni stari znanec policije je v Tuniziji rojeni francoski državljan, njegova kartoteka pa zajema tudi nasilništvo in kraje. Preiskava še vedno poteka, skušajo pa ugotoviti, ali je Bouhlel imel sostorilce. Priprli so tudi njegovo soprogo in preiskali njuno stanovanje, a dodatnega orožja niso našli.Bouhlel ni bil znan obveščevalnim službam niti ni kazal znakov radikalizacije. Je pa bil znan policiji in marca letos je bil zaradi nasilja obsojen na šestmesečno pogojno zaporno kazen.
Policija je sporočila, da je Bouhlel pretepal tudi svojo soprogo, s katero sta bila v postopku razveze. Skupaj sta imela tri otroke.
"Nikoli ni molil in ni hodil z nami v džamijo", pa je za medije povedal njegovo sorodnik.
Ozadje:
Francijo je prav na dan praznovanja nacionalnega praznika pretresel nov teroristični napad. Moški tunizijskega porekla je v Nici s tovornjakom zapeljal v množico ter pri tem ubil najmanj 84 ljudi. Iz sveta se vrstijo obsodbe napada, za katerega odgovornosti ni prevzel še nihče. Pariz meni, da ustreza navodilom skrajne skupine Islamska država (IS).
Voznik 19-tonskega tovornjaka hladilnika je skozi množico, zbrano na Promenade des Anglais divjal dva kilometra, preden so ga ubili policisti.
Preiskovalci so v prerešetanem tovornjaku našli orožje in dokumente 31-letnega Francoza, rojenega v Tuniziji, Mohameda Lahouaieja Bouhlela, ki je izstrelil več strelov, preden so ga ubili policisti.
Francoski državni tožilec Francois Molins, ki vodi preiskavo napada, je povedal, da Bouhlel ni bil znan obveščevalnim službam niti ni kazal znakov radikalizacije. Je pa bil znan policiji in marca letos je bil zaradi nasilja - šlo je za spor po prometni nesreči - obsojen na šestmesečno pogojno zaporno kazen.
Povedal je tudi, da odgovornosti za napad ni prevzela še nobena organizacija, vendar pa način, kako je bil izveden, ustreza navodilom, ki jih je svojim privržencem dal IS. Dodal je, da je bil tovornjak najet 11. julija in da bi ga moral vrniti 13. julija.
Napad v mestu ob Azurni obali se je zgodil kmalu po koncu velikega ognjemeta, s katerim se je končalo praznovanje državnega praznika ob obletnici padca Bastilje.
Po zadnjih podatkih francoskih oblasti je v napadu umrlo najmanj 84 ljudi, od tega deset otrok oziroma najstnikov, okoli 200 ljudi je ranjenih. Veliko naj bi bilo tujcev. Oblasti opozarjajo, da ste utegne število žrtev še povečati, saj je okoli 50 ranjenih v kritičnem stanju.
Predsednik Francois Hollande je z obiska v Avignonu pohitel na krizni sestanek kabineta v Pariz, po katerem so sporočili, da so za razbremenitev policije vpoklicali žandarje rezerviste. Popoldne je Holland obiskal Nico.
Pred tem je v televizijskem nagovoru je zatrdil, da Francija ne bo popuščala v boju proti terorizmu, ampak bo okrepila posredovanje v Iraku in Siriji. "Francija je bila napadena na državni praznik, simbol svobode. Vendar bo Francija vedno močnejša od fanatikov, ki jo želijo napasti," je zagotovil Hollande.
V Franciji so zaradi napada razglasili tridnevno žalovanje, od sobote do ponedeljka, ko bodo zastave spuščene na pol droga, je povedal premier Manuel Valls, ki je državljane pozval k enotnosti.
Z razliko od prejšnjih terorističnih napadov v zadnjem letu in pol je bilo iz vrst francoske opozicije tokrat že slišati kritike na račun ravnanja vlade, češ da po napadih v Parizu lani novembra ni ustrezno ukrepala za preprečitev podobnih dejanj.
V Franciji sicer ostajajo v veljavi izredne razmere, ki so jih razglasili po napadih lani novembra v Parizu, ki so terjali 130 življenj.
Nemčija in Italija sta po napadu v Nici v petek okrepili nadzor na mejah s Francijo, Španija pa bo nadzor na meji, ki ga že izvaja, ohranila, okrepila pa bo varnostne ukrepe na letališčih in turističnih območjih. Belgija je sporočila, da bodo ob državnem prazniku, ki ga obeležujejo 21. julija, v državi zaostrili varnostne ukrepe.
Svetovni voditelji so izrazili sožalje in obsodili napad. Voditelji držav Evrope in Azije (Asem), med njimi slovenski premier Miro Cerar, ki so zbrani na vrhu v Ulan Batorju, so v skupni izjavi zapisali, da se bodo še naprej skupaj borili proti terorizmu ter za to, da bodo storilci za napade odgovarjali v skladu z ustanovno listino ZN in mednarodnim pravom.
Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk je dejal, da je tragično, da so bili žrtve napada ljudje, ki so slavili svobodo, bratstvo in enakost. V znak solidarnosti z žrtvami so zastave v evropskih institucijah spuščene na pol droga.
Ameriški predsednik Barack Obama je izrazil solidarnost s Francozi ob "grozljivem terorističnem napadu, ki se je zgodil prav na dan, ko se svet spominja demokratičnih vrednot, zaradi katerih je Francija postala inspiracija za ves svet".
Nemška kanclerka Angela Merkel je zatrdila, da Nemčija stoji ob strani Franciji, ter dodala, da je z besedami težko opisati, kaj ob napadu čutijo francoski zavezniki.
Solidarnost s Francijo je izrazil tudi ruski predsednik Vladimir Putin, ki je napad označil za "barbarsko dejanje".
Nova britanska premierka Theresa May je dejala, da je "grozljiv napad" pretresel Veliko Britanijo, medtem ko je novi zunanji minister Boris Johnson, čigar prva naloga na ministrskem položaju v četrtek je bila udeležba na sprejemu ob francoskem nacionalnem prazniku na francoskem veleposlaništvu v Londonu, na Twitterju zapisal, da je pretresen in užaloščen.
Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan, čigar država je bila v zadnjem času tarča več terorističnih napadov, nazadnje pred dvema tednoma na istanbulskem letališču, je izpostavil, da to "barbarsko dejanje kaže na nujnost odločnega in globalnega boja proti terorizmu".
Španski premier Mariano Rajoy je izrekel podporo Franciji v težkih trenutkih ter obljubil sodelovanje v boju proti terorizmu.
Kitajski premier Li Keqiang je izrekel sožalje in dejal, da Kitajska nasprotuje vsem oblikam terorizma.
Napad je obsodila tudi Tunizija, kjer se je rodil napadalec. Tunizijski predsednik Beji Caid Essebsi je pozval k močnemu odgovoru ter zagotovil skupen boj proti terorizmu s Francijo.
Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je dejal, da je pretresen in užaloščen. Tarča napada so bile po njegovih besedah vrednote, ki jih zagovarja Nato, "vendar pa terorizem nikoli ne bo porazil demokracije, svobode in odprtih družb".
Varnostni svet ZN je napad v Nici označil za barbarsko dejanje. "Vsako teroristično dejanje je kriminalno in nima opravičila," je sporočil najpomembnejši organ svetovne organizacije. Napad so obsodili tudi v Vatikanu.
Napad sta obsodila tudi slovenski premier Miro Cerar in slovenski predsednik Borut Pahor, ki je poslal sožalno pismo francoskemu kolegu, v katerem je zapisal, da so "bile ubite nedolžne žrtve, otroci, družine. Ljudje, ki so slavili in živeli vrednote svobodnega sveta". V DZ so se ob začetku seje žrtev spomnili z minuto molka.
Predsednik komisije DZ za nadzor obveščevalno-varnostnih služb Branko Grims je napad označil za napad na temelje vrednote sodobne Evrope. Ocenil je, da je EU v vojni proti radikalnemu islamu. Ali se bo Evropa in z njo Slovenija začela končno braniti ali je ne bo več, je posvaril.
Po dosedanjih podatkih MZZ med žrtvami napada ni slovenskih državljanov. V času napada sta bila po navedbah vodje konzularne službe MZZ Andreja Štera v Nici sicer dva Slovenca, ki pa sta se že javila veleposlaništvu v Parizu in povedala, da sta na varnem.
MZZ slovenskim državljanom pri potovanjih v Francijo svetuje previdnost ter upoštevanje navodil lokalnih varnostnih organov.
Obramboslovec in politični analitik Klemen Grošelj je za STA ocenil, da je napade posameznikov, kakršen je bil v Nici, skoraj nemogoče preprečiti. Po njegovem je šlo pri tokratnem napadu za drugačno izvedbo, kot do zdaj, je pa cilj ostal isti, to je povzročiti čim več žrtev.