V današnji osrednji informativni oddaji Krka ob enih : 80 let vzpostavitve Rdečega križa Slovenije; NIJZ opozarja na povišane temperature
SVET NA KRKI
Izraelska vojska nadaljuje napade na Gazo. Med drugim je ponoči napadla predel ob sredozemski obali Al Mavasi, ki so ga maja določili kot humanitarno območje in zatočišče za begunce iz Rafe.
Slovenska karitas, Slovensko združenje za paliativno oskrbo, Slovensko društvo Hospic in Zveza Paraplegikov Slovenije so izrazili zaskrbljenost nad izjavami predstavnikov vlade, da bo do konca leta sprejet zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Menijo, da dokaj izenačen rezultat referenduma ne sme biti argument za sprejemanje zakona.
KRKA DOMA
Včeraj je minilo 80 let od ponovne vzpostavitve Rdečega križa Slovenije v Gradcu v Beli krajini. Nedavni zbor članov je bil slavnosten, s kulturnim programom in govori poveljnika Civilne zaščite Republike Slovenije Srečka Šestana ter predsednice Rdečega križa Slovenije Ane Žerjal. Korenine in začetek delovanja Rdečega križa na Slovenskem segajo v leto 1866, le tri leta po ustanovitvi organizacije Rdečega križa. Pred 158. leti je bilo na Kranjskem pod tedanjo Avstro-Ogrsko ustanovljeno prvo Žensko društvo za pomoč ranjenim in hudo bolnim vojakom, ki se mu je leta 1879 pridružilo še moško Domoljubno pomočno društvo deželno, se leta 1902 združilo z ženskim društvom in kot del avstro-ogrskega društva Rdečega križa delovalo do konca prve svetovne vojne. Žerjal se je zahvalila Ivici Žnidaršič, ki praznuje 90. rojstni dan in je leta 1984 izdala knjigo "O začetkih in razvoju Rdečega križa pri nas". Civilna zaščita Republike Slovenije in Rdeči križ Slovenije bosta še naprej sodelovala in pomagala ljudem, zlasti ranljivim skupinam.
Slovenijo je letos prvič zajel vročinski val, pri čemer so najvišje temperature trenutno na jugovzhodu države. Na NIJZ opozarjajo, da lahko vročina škodljivo vpliva na zdravje, zlasti pri občutljivejših skupinah prebivalstva. Z upoštevanjem napotkov za ravnanje v obdobju visokih temperatur lahko škodljive vplive omilimo ali preprečimo. Kot so zapisali na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, lahko težave preprečimo tako, da zmanjšamo obremenitev telesa s toploto. Svetujejo zmanjšanje izpostavljenosti vročini, umik v senco, naravo ali hladnejše prostore ter omejitev fizične aktivnosti na jutranje in večerne ure. Priporočajo uživanje lahke hrane v manjših obrokih, pravilno izbiro oblačil in zadostno uživanje tekočin. Daljše obdobje vročine lahko povzroči kožne izpuščaje, vročinske krče, vročinsko izčrpanost, omedlevico in vročinsko kap. Nikogar ne puščamo v zaprtem, parkiranem avtomobilu. V primeru pregretja pa je nujna takojšnja zdravniška pomoč in hlajenje obolelega.