zahi hawass Svet24.si

Resnični Indiana Jones

david cameron, kijev Svet24.si

Britanski zunanji minister z izjavo prestopil ...

matjaz kovacic bobo Necenzurirano

Ne Ljubljana. Da je Maribor izgubil banko, so ...

tina gaber robert golob krizarjenje ickoti Reporter.si

Golob ni imel časa razmišljati o naši ...

doncic Ekipa24.si

Luka Dončić po veliki zmagi: 'Počutim se ...

Tudi Brad Pitt je obupal .. Odkrito.si

Koga briga Barbariga?!

irving-doncic Ekipa24.si

'Moj brat!' Kakšne besede Kyrieja Irvinga o Luki ...

Novice

Župan Miran Stanko zaključuje županovanje

Piše: R.K.

Čas objave:
20.10.2022 12:33

Ob zaključku županovanja je mag. Miran Stanko danes na novinarski konferenci predstavil svoje delo zadnjih skoraj enajst let, kolikor je vodil Mestno občino Krško.

Med vidnejše dosežke šteje predvsem pridobitev statusa mestne občine, dokončanje izgradnje krške obvoznice ter širitev osrednje krške knjižnice. Prihodnost Krškega bo po njegovih besedah krojil predvsem državni projekt umeščanja drugega bloka JEK, zato je občinska uprava v sodelovanju s širšo javnostjo pripravila dolgoročni dokument Strategija 2040+, katerega osnutek je že sprejel občinski svet in odgovarja na izzive prihodnosti.

Pregled dela v zadnjih enajstih letih

Kot je dejal Stanko, je na področju prometa eden glavnih uresničenih ciljev zadnjega desetletja dokončanje obvoznice v Krškem pa tudi obnova Ceste krških žrtev skozi mesto, ki se bo z novembrom nadaljevala. Na področju gospodarstva je izpostavil zagotavljanje površin in komunalne opremljenosti v poslovnih conah. Poslovna cona Drnovo-zahod je že tako rekoč zasedena, komunalna infrastruktura v PC Drnovo-vzhod pa je v celoti urejena, prihajajo prvi investitorji, prav tako v PC Vrbina. Na področju kmetijstva je Mestna občina Krško v zadnjih desetih letih zaključila s komasacijami in uredila namakalni sistem Kalce-Naklo iz reke Krke ter začeli z aktivnostmi za namakanje iz reke Save. Na področju izvajanja gospodarskih javnih služb je župan izpostavil vzpostavitev in nadgradnjo ločevanja odpadkov, ureditev kanalizacijskih sistemov ter zagotavljanje kakovosti pitne vode ter enega večjih projektov – hidravlične izboljšave vodovodnega sistema, ki ga je mestna občina Krško s pomočjo evropskih sredstev uredila skupaj s kostanjeviško in brežiško občino. Na področju kulture je izrazil zadovoljstvo, da je zaključena naložba v izgradnjo prizidka Valvasorjeve knjižnice Krško, med večjimi naložbami na tem področju pa izpostavil še obnovo Kulturnega doma Krško, pridobitev kulturne dvorane v Leskovcu pri Krškem v sklopu širitve gasilskega doma in energetsko sanacijo Doma XIV. divizije na Senovem, ki trenutno poteka. Med večjimi naložbami na področju športa je velik korak za Krško priprava projektne dokumentacije za nov bazenski kompleks v neposredni bližini stadiona Matije Gubca. Zadnje desetletje so področje predšolske vzgoje in izobraževanja zaznamovale obnove ali novogradnje osnovnih šol in vrtcev. Kot poudarja župan, so bili obnovljeni ali pa na novo zgrajeni prav vsi vrtci v mestni občini, prav tako osnovne šole. Ostaja le še gradnja novega objekta za OŠ dr. Mihajla Rostoharja. Zavedajoč se, da se prebivalstvo stara, je Mestna občina Krško veliko vlagala tudi v programe in naložbe za izboljšanje kvalitete življenja starejših občank in občanov. Izpostavil je predvsem projekt dolgotrajne oskrbe MOST, 29 novih oskrbovanih stanovanj, Dnevni center za starejše, projekt Pametne srebrne vasi, ki je v fazi priprave in sprejema OPPN in projekt Sopotniki. Na področju zaščite in reševanja je poleg širitve in obnove gasilskega doma PGE Krško Mestna občina Krško uspela urediti kategorizacijo gasilskih društev in poskrbela za njihovo opremljanje ter začela uresničevati desetletni program obnove gasilskih vozil.

V letu 2012, ko je bil izvoljen, je imela Mestna občina Krško dolg v višini okoli 25 milijonov evrov. Do danes se je ta številka bistveno zmanjšala, saj znaša le 8,6 milijona evrov. Od tega okoli 6 milijonov evrov bankam, preostanek pa ministrstvom (23. člen Zakona o financiranju občin).

Kot pravi, bodo med nedokončanimi projekti ostali bazen Krško in OŠ dr. Mihajla Rostoharja, a je zadovoljen, da sta projekta že vsaj v fazi projektiranja oziroma prostorskega umeščanja. Med nerazrešenimi problemi pa izpostavlja tudi romsko problematiko in problematiko priseljevanja, a ob tem poudarja, da bo za to problematiko brez celovite pomoči države na različnih ravneh težko najti rešitve.

Strategija 2040+ kot odziv na razvojne izzive

Načrtovano umeščanje in gradnje JEK 2 je tisti razvojni impulz, na katerega mora biti Krško pripravljeno. V smislu, kako je lokalno okolje na to pripravljeno in kaj bo projekt v to okolje prinesel. Odgovor na to oziroma rešitve za te in druge izzive prihodnosti je osnutek dokumenta Strategija 2040+, pravi župan, saj opredeljuje cilje po posameznih ključnih področjih – gospodarstvo, promet, okolje in prostor, izobraževanje in kvaliteta bivanja.

Status mestne občine vnovčiti in postati center Posavja

Župan kot dosežek svojega dela na Mestni občini Krško šteje tudi pridobitev statusa mestne občine, a poudarja, da je treba ta status izkoristiti pri financiranju ter v družbi ostalih mestnih občin postati pomemben soodločevalec. Krško mora po njegovih besedah skupaj s Sevnico in Brežicami postati veliko somestje regije Posavje, katere center si želi, da bi bil v Krškem.

Prihodnost: JEK 2 in vzporedni razvoj

Med ključne naloge, ki čakajo Mestno občino Krško v prihodnje, Stanko šteje predvsem vključevanje v aktivnosti umeščanja in gradnje JEK 2. Ob tem izpostavlja nadomestilo zaradi omejene rabe prostora, ki lokalni skupnosti pripada in je ključna za dvig kvalitete bivanja, a, kot poudarja Stanko, ni tako samoumevno in se je treba za to nenehno boriti.

Lokalna skupnost mora ob načrtovanju takega projekta že danes razmišljati o prostorskem razvoju mesta in celotne občine, zato bo nujen sprejem novega Občinskega prostorskega načrta, hkrati pa tudi o nadgradnji in širitvi komunalne infrastrukture, nujna bo nova lokacija in novogradnja krške čistilne naprave. Prometne zagate je nekoliko že rešila dokončana obvoznica, a bo treba urediti še mirujoči promet – parkiranje in pa ureditev lokalnega javnega potniškega prometa.