Mestna občina Novo mesto ni bila uspešna na razpisu za državna sredstva, namenjena ureditvi komunalne infrastrukture v romskem naselju Brezje-Žabjak.
Mestne občine Novo mesto ni med prejemniki proračunskega denarja, ki ga je država z razpisom namenila za ureditev komunalne infrastrukture v romskih naseljih. So pa med prejemnicami občine Krško, Metlika, Črnomelj, Dobrovnik, Beltinci, Murska Sobota, Grosuplje, Puconci in Rogašovci. Občina Črnomelj bo v ta namen dobila 174 tisoč evrov, Metlika 105 tisoč, Krško pa 87 tisoč evrov. Zakaj je mestni občini Novo mesto spodletelo na razpisu, bo župan Gregor Macedoni pojasnil na ponedeljkovi novinarski konferenci. Medijem so danes poslali le izjavo za javnost, v kateri so zapisali:"Mestna občina Novo mesto z velikim razočaranjem ugotavlja, da država še vedno ne izkazuje ustreznega pristopa in pripravljenosti za ureditev največjega nelegalnega romskega naselja v Sloveniji in reševanja romske problematike na splošno.
Zadnja v nizu nerazumljivih odločitev je zavrnitev projekta v romskem naselju Brezje Žabjak, ki ga je Mestna občina Novo mesto prijavila na javni razpis Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo za pridobitev nepovratnih sredstev za ureditev komunalne infrastrukture v romskih naseljih. Odločitev in pojasnilo ministrstva sporočata, da je v Sloveniji za 2 milijona EUR bolj prioritetnih projektov od urejanja novomeških romskih naselij, čeprav na tem območju vladajo ene najbolj perečih bivanjskih razmer v Sloveniji. S tem razumemo, da država zavrača sodelovanje z lokalno skupnostjo pri urejanju razmer največjega romskega nelegalnega naselja v Sloveniji in bo težave reševala sama.
S strani Mestne občine Novo mesto aktivno teče resno prizadevanje in širok dialog glede ključnih problemov na področju integracije romske skupnosti. Potekajo aktivnosti za realizacijo dogovorov, ki jih je sprejel Občinski svet s Strategijo v letu 2013 in nato ponovno potrdil lani. Teče tudi vrsta programov in ukrepov na področju izobraževanja, kulture, zaposlovanja, urejanja prostora in varstva okolja, zdravstvenega in socialnega varstva, obveščanja in soodločanja v javnih zadevah. S prostorskimi akti so urejena naselja Šmihel, Poganški vrh, Ruperč vrh, Brezje, Otočec in Ukrat, v večini romskih naselij je zgrajena minimalna komunalna oprema, romska skupnost lahko soodloča v javnih zadevah z izvolitvijo občinskega svetnika, deluje odbor občinskega sveta za spremljanje položaja romske skupnosti, v Novem mestu pa se vzpodbuja in teče organizirano delovanje romske skupnosti na ravni nevladnih organizacij.
Mestna občina Novo mesto poleg tega v sprejetih načrtih razvojnih programov načrtuje ureditev Žabjaka in tudi drugih romskih naselij v višini preko 3 mio EUR do leta 2020, v načrtih razvojnih programov države pa takšnih projektov še vedno ni predvidenih. Ureditev romskega naselja Brezje Žabjak je finančno in vsebinsko najzahtevnejši projekt uresničevanja pravic pripadnikov romske skupnosti, zato ga je mogoče izvajati le ob usklajenem delovanju vlade, lokalne skupnosti in Sveta romske skupnosti RS.
Mestna občina Novo mesto je pripravljena v partnerstvu z državo in z vsemi vpletenimi zadeve začeti reševati, vendar mora svojo, aktivno vlogo zavzeti tudi država. Zato do ureditve situacije pričakujemo, da bodo vse nadaljnje pobude, predlogi in pritožbe organizacij, ki si prizadevajo za romske pravice (Varuhinja človekovih pravic, Urad za narodnosti, Amnesty International Slovenija ipd.), naslovljene neposredno na predsednika Vlade RS in ne na Mestno občino Novo mesto, je še zapisano v izjavi za javnost MO Novo mesto.