Video: Zakaj je MO Novo mesto ostala brez sredstev za Brezje Žabjak?

Kot smo že poročali, Mestna občina Novo mesto ni uspela na razpisu Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo za pridobitev nepovratnih sredstev za ureditev komunalne infrastrukture v romskem naselju Brezje Žabjak.

Kot so zapisali v izjavi za javnost, država še vedno ne izkazuje ustreznega pristopa in pripravljenosti za ureditev največjega nelegalnega romskega naselja v Sloveniji in reševanja romske problematike na splošno.

Odločitev in pojasnilo ministrstva sporočata, da je v Sloveniji za 2 milijona EUR bolj prioritetnih projektov od urejanja novomeških romskih naselij, čeprav na tem območju vladajo ene najbolj perečih bivanjskih razmer v Sloveniji. Občina meni, da država zavrača sodelovanje z lokalno skupnostjo pri urejanju razmer največjega romskega nelegalnega naselja v Sloveniji in bo težave reševala sama.

S strani Mestne občine Novo mesto aktivno teče resno prizadevanje in širok dialog glede ključnih problemov na področju integracije romske skupnosti. Potekajo aktivnosti za realizacijo dogovorov, ki jih je sprejel Občinski svet s Strategijo v letu 2013 in nato ponovno potrdil lani. Teče tudi vrsta programov in ukrepov na področju izobraževanja, kulture, zaposlovanja, urejanja prostora in varstva okolja, zdravstvenega in socialnega varstva, obveščanja in soodločanja v javnih zadevah. S prostorskimi akti so urejena naselja Šmihel, Poganški vrh, Ruperč vrh, Brezje, Otočec in Ukrat, v večini romskih naselij je zgrajena minimalna komunalna oprema, romska skupnost lahko soodloča v javnih zadevah z izvolitvijo občinskega svetnika, deluje odbor občinskega sveta za spremljanje položaja romske skupnosti, v Novem mestu pa se vzpodbuja in teče organizirano delovanje romske skupnosti na ravni nevladnih organizacij.

Mestna občina Novo mesto poleg tega v sprejetih načrtih razvojnih programov načrtuje ureditev Žabjaka in tudi drugih romskih naselij v višini preko 3 mio EUR do leta 2020, v načrtih razvojnih programov države pa takšnih projektov še vedno ni predvidenih. Ureditev romskega naselja Brezje Žabjak je finančno in vsebinsko najzahtevnejši projekt uresničevanja pravic pripadnikov romske skupnosti, zato ga je mogoče izvajati le ob usklajenem delovanju vlade, lokalne skupnosti in Sveta romske skupnosti RS. Država pa je tokrat z zavrnitvijo na razpisu Mestni občini Novo mesto obrnila hrbet.

Mestna občina Novo mesto je pripravljena v partnerstvu z državo in z vsemi vpletenimi zadeve začeti reševati, vendar mora svojo, aktivno vlogo zavzeti tudi država. Zato do ureditve situacije na občini pričakujejo, da bodo vse nadaljnje pobude, pa tudi predlogi in pritožbe organizacij, ki si prizadevajo za romske pravice, naslovljene neposredno na predsednika Vlade RS in ne na Mestno občino Novo mesto.

Več o tem bo vodstvom Mestne občine Novo mesto spregovorilo na današnji novinarski konferenci, ki je predvidena ob 10.30.

Z NOVINARSKE KONFERENCE MO NM:
Novomeški župan Gregor Macedoni je dopoldne pojasnil razloge za drastičen sprejem poziva občine, da reševanje romske problematike v celoti prevzame država. Uvodoma je omenil, da želi država težave prenesti na občino tudi z brezplačnim prenosom zemljišč v Žabjaku na občino. Ker pa občina ni bila uspešna na razpisu za urejanje romskih naselij, Žabjak pa je največje nelegalno romsko naselje v Sloveniji, so državo pozvali, da v celoti prevzame reševanje romske problematike. S tem poziva tudi različne institucije, ki od občine zahtevajo, da Romom v naselju Žabjak-Brezje zagotovi najosnovnejše življenjske pogoje, da tovrstne pozive odslej naslavljajo na državo.

V izjavi za javnost so zapisali:
"Župan Mestne občine Novo mesto Gregor Macedoni, predsednik Krajevne skupnosti Bučna vas Andrej Redek in romski svetnik Duško Smajek so s predstavniki medijev na novomeškem rotovžu danes spregovorili o težavah Mestne občine Novo mesto pri reševanju romske problematike. Izpostavili so, da država še vedno ne kaže pripravljenosti za ureditev največjega nelegalnega romskega naselja v Sloveniji in reševanja romske problematike na splošno. Zadnja v nizu nerazumljivih odločitev je zavrnitev projekta v romskem naselju Brezje Žabjak, ki ga je Mestna občina Novo mesto prijavila na javni razpis Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo za pridobitev nepovratnih sredstev za ureditev komunalne infrastrukture v romskih naseljih.
»S tem razumemo, da država zavrača sodelovanje z lokalno skupnostjo pri urejanju razmer največjega romskega nelegalnega naselja v Sloveniji in bo težave reševala sama,« je uvodoma pojasnil župan Gregor Macedoni.

Največje nelegalno romsko naselje se v večjem delu nahaja na zemljiščih, ki so v lasti Ministrstva za obrambo. Prizadevanja Mestne občine Novo mesto, da bi zemljišča z Občinskim prostorskim načrtom pričeli urejati v letu 2008, je država takrat blokirala in s tem onemogočila pričetek urejanja problematike. Nato je v naslednjih letih kot edino rešitev predlagala brezplačen prenos teh zemljišč na Mestno občino Novo mesto. S tem bi celoten proces prostorskega urejanja in komunalnega opremljanja naselja preložila na Mestno občino Novo mesto, kar občina odločno zavrača. »Stališča občine so jasna. Zemljišča naj se najprej ustrezno prostorsko uredijo in komunalno opremijo, šele potem smo jih pripravljeni sprejeti,« je izpostavil župan.
Občina je s temi dejstvi večkrat seznanila pristojne državne organe, tudi ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravka Počivalška, vendar brez uspeha. Možnost prostorske ureditve največjega nelegalnega naselja je država izključila tudi iz javnega razpisa Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo za pridobitev nepovratnih sredstev za ureditev komunalne infrastrukture v romskih naseljih. V skladu z določili razpisa je prostorsko urejanje neupravičen strošek, medtem ko je razpis dovoljeval prenos in odkup nelegalnih pozidanih zemljišč, kar je iz stališča pravne države nesprejemljivo. Prav tako je bil proces priprave razpisa neskladen z veljavno zakonodajo. Namreč Resolucija o normativni dejavnosti določa, da se mora pri tovrstnih ukrepih država preko javne predstavitve, zbiranja pripomb in opredelitev do le-teh lokalni skupnosti omogočiti sodelovanje v procesu priprave. To pa se ni zgodilo niti med pripravo razpisa niti kasneje, čeprav je na nedoslednosti v kriterijih in merilih razpisa Mestna občina Novo mesto ves čas opozarjala.

Mestna občina Novo mesto je na razpis prijavila projekt v delu naselja Brezje, s pomočjo katerega bi rekonstruirala cesto, priključek na državno cesto, uredila 330 metrov javne razsvetljave ob občinski cesti, 280 metrov v vplivnem območju naselja Kamence in zgradila varno avtobusno postajališče. Ministrstvo je projekt zavrnilo in 1,3 milijona EUR namenilo Prekmurju, 365.000 EUR trem občinam v Jugovzhodni Sloveniji in 300.000 EUR Občini Grosuplje. Mestna občina Novo mesto pa to potezo razume kot dejstvo, da je za državo v Sloveniji za dva milijona EUR bolj prioritetnih projektov od urejanja največjega nelegalnega naselja, čeprav so na tem območju najbolj pereče bivanjske razmere v Sloveniji. Mestna občina Novo mesto bo zoper odločitev ministrstva sprožila tudi upravni spor.

Tako romski svetnik Duško Smajek kot Andrej Redek, predsednik Krajevne skupnosti Bučna vas, ki se nahaja v vplivnem območju naselja Brezje Žabjak, sta opozorila, da je ureditev tega naselja finančno in vsebinsko najzahtevnejši projekt uresničevanja pravic pripadnikov romske skupnosti, zato ga je mogoče izvajati le ob usklajenem delovanju države z lokalno skupnostjo.

Mestna občina Novo mesto zato zahteva, da država prevzame polno odgovornost za vse težave, ki se dogajajo na tem področju. Hkrati poziva vse organizacije, ki si prizadevajo za romske pravice (Varuhinja človekovih pravic, Urad za narodnosti, Amnesty International Slovenija ipd.), da od tega dne dalje vse svoje zahteve v zvezi z izboljšavami razmer v katerih bivajo novomeški romi, naslovijo neposredno na predsednika Vlade RS in Ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo. Mestna občina Novo mesto ni več naslovnik za njihove zahteve," so še zapisali v izjavi za javnost.

Z NOVINARSKE KONFERENCE ZVEZE ROMOV ZA DOLENJSKO: 
Predsednik Zveze Romov za Dolenjsko Bogdan Miklič je pojasnil, da je Zveza Romov za Dolenjsko pridobila vpogled v sklep Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo RS, s katerim je bila zavrnjena vloga Mestne občine Novo mesto (MO NM) za dodelitev sredstev za izgradnjo infrastrukture v romskih naseljih, konkretno v naselju Brezje-Žabjak. Napovedal je ostrejše ukrepe in vztrajanje pri ureditvi najosnovnejših življenjskih pogojev v omenjenih naseljih, sicer bodo prisiljeni, da s svojimi težavami seznanijo Evropsko sodišče.

V izjavi za javnost so zapisali:
"Začudeni smo, da država ne zmore na strateški ravni določiti prioritet urejanja, saj gre v primeru Brezja/Žabjaka za eno največjih črnih lukenj slovenske družbe. Ne trdimo, da izgradnja kanalizacijskih omrežij in druge infrastrukture drugje ni pomembna, pravimo samo, da bi bilo treba izdelati strateški načrt razvoja romske manjšine in dolenjske regije ter določiti, kaj je v resnici najbolj pomembno. Vsi skupaj, še posebno pa MO NM, smo tako postavljeni v položaj, da se bo očitno v drugih naseljih gradil nadstandard, položaj v Novem mestu pa bo ostal pod vsakim pragom človečnosti, saj država dopušča ljudem živeti brez vode, brez elektrike, brez upanja na boljši jutri.

Seveda razlog tiči v dejstvu, da so odločali uradniki v pisarnah v Ljubljani, ki v življenju niso stopili v romsko naselje, hkrati pa država doslej ni bila sposobna pripraviti strateških dokumentov razvoja romske manjšine (razen izobraževanja - Program ukrepov vlade 2010–2015, kar bi težko sploh imenovali strategija). Žal je tu potrebno opozoriti tudi na splošno izključenost romskih predstavnikov iz postopkov odločanja - tako recimo, razen nekaj skopih besed, sploh ne vemo, kakšna bo vsebina novega Zakona o romski skupnosti v RS, ne vemo, ali sploh in kdaj bo pripravljena Strategija razvoja romske manjšine - in predvsem ne vemo, kdaj bodo stekli postopki za urejanje pravnih razmerij v največjem dolenjskem romskem naselju Brezje/Žabjak - ki je po nekaterih podatkih celo največje v državi.

Zelo nas moti dejstvo, da MO NM ne želi sprejeti zemljišč, na katerih stoji največje romsko naselje v državi, ki jih država že dalj časa ponuja novomeški oblasti.

Menimo, da se s tem, ko občina noče sprejeti državnih zemljišč, jasno kaže, da beži od urejanja vseh dejstev, ki so prisotna. Zveza Romov za Dolenjsko bo nedvomno vztrajala pri zahtevah, ki smo jih navedli v Peticiji novomeških Romov, ki so jo podpisali tudi nekateri romski svetniki iz sosednjih občin in splošni svetnik Bojan Tudija ter predstavniki in predstavnice romskih organizacij, tudi predsednik Zveze Romov Slovenije Jožek Horvat Muc.

Žabjak je naselje, ki kliče po urejanju in v kolikor MO Novo mesto ne bo sprejela zemljišč od Ministrstva za obrambo RS, bomo začeli z zahtevami za ureditev državnega prostorskega načrta. Če to ne bo sprejemljivo, pa bomo rešitve za Žabjak poiskali na evropskem sodišču," je Zveza Romov za Dolenjsko zapisala v današnji izjavi za javnost.