V avli Kulturno-kongresnega centra v Dolenjskih Toplicah bodo drevi odprli razstavo Rod Štefe in Arpada - ris v Sloveniji, ki jo je pripravil Tehniški muzej Slovenije. Razstava osvetljuje celovito problematiko risov v Sloveniji, seznanja z negativnim odnosom do te živali in dejavniki, ki so konec 19. stoletja vodili do njenega izumrtja.
Iz Tehniškega muzeja Slovenije so sporočili, da se je z razvojem naravovarstvene zavesti v začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja porodila potreba po vnovični naselitvi te "skrivnostne in prekrasne mačke" v slovenskih gozdovih. Po zaslugi sodelavcev Gojitvenega lovišča Rog pa so se risi leta 1973 vrnili v Slovenijo.Dodali so, da je na razstavi prikazano tudi, po katerih znakih je prisotnost risov možno spoznati v naravi. To so lahko namreč stopinje, ostankih dlake in tudi njihovo značilno oglašanje.
Razstava predstavlja še, kako strokovnjaki rise spremljajo v naravi, na primer, z zbiranjem podatkov, ki jih posredujejo lovci, gozdarji in biologi, s telemetrijo, fotopastmi in na druge načine, hkrati pa opozarja na dejavnike ogrožanja risov, kot so nezakonit lov, parjenje v sorodstvu, uničevanje življenjskega prostora, cestni promet po gozdovih in pomanjkanje hrane.
Po podatkih omenjenega muzeja se je število risov v Sloveniji v zadnjih desetih letih močno zmanjšalo. Kot so ocenili, živi na njenem območju le še 15 do 25 odraslih živali, če se bo njihovo število še zmanjševalo, pa je velika možnost, da bo ris v Sloveniji vnovič izumrl. Glede na omenjeno razstava tudi ne more mimo vprašanja, ali jim bo risa, ki sodi med najbolj ogrožene živalske vrste, v Sloveniji uspelo ohraniti.
V Tehniškem muzeju Slovenije so še zapisali, da je hkrati z učinkovitim zakonskim varstvom in morebitno doselitvijo novih živali prihodnost risov odvisna predvsem od ljudi. Da bi lahko to veliko mačko ohranili v gozdovih, v katere spada, pa bo potrebnega veliko truda in marsikakšen kompromis.
Razstavo so pripravili s sodelovanjem oddelka za biologijo Biotehniške fakultete v Ljubljani, Lovsko zvezo Slovenije in društvom Dinaricum.
Avtorji razstave, ki bo na ogled do 10. oktobra, so Ivan Kos, Miha Krofel, Aleksandra Majić Skrbinšek, Dolores Čarga, Ciril Štrumbelj in Gregor Bolčina. Razstavljeno gradivo je iz zbirk Tehniškega muzeja Slovenije, Prirodoslovnega muzeja Slovenije, Koroškega pokrajinskega muzeja, oddelka za biologijo Biotehniške fakultete v Ljubljani in iz zasebnih zbirk.