Podnebne spremembe so čedalje bolj očitne, zato tokrat pri Društvu Ambasadorji nasmeha vse ljubitelje živali opozarjajo na srečanja sprehajalnih živali z gosenicami. Topla zima in oslabljeni iglavci po žledolomu izpred nekaj let sta povečala ogroženost slovenskih gozdov zaradi podlubnikov.
Med njimi sta za sprehajalce najbolj pomembna in nevarna dva: Pinijev sprevodni prelec (Thaumetopoea pityocampa) in Hrastov sprevodni prelec (Thaumatopoea processionea).Ravno iz tega razloga so se pri Društvu Ambasadorji nasmeha odločili javnost opozoriti na gosenice in pozvati k sobivanju z naravo. Sprehajalci psov – pa tudi mačk in dihurjev, ki jih je tudi vse več – naj bodo predvsem pozorni na srečanja s kolonijo kosmatih gosenic saj njihove dlačice lahko povzročijo resne posledice za človeka in usodne za vašega ljubljenčka. Pozorni naj bodo tudi lastniki pašnih živali, ki v svoji okolici opazijo kolonijo gosenic, saj njihove strupene dlačice letijo tudi po zraku, opozarjajo v društvu.
Gosenice prelcev se na prehranjevanje odpravijo v mraku in potujejo v koloni po ena. Medtem, ko so gosenice Pinijevega sprevodnega prelca bolj aktivne proti poletju, pa je sedaj čas srečanj Hrastovega sprevodnega prelca, saj se ob koncu marca in na začetku aprila iz jajčec izležejo gosenice.
Gosenice so izjemen prizor ne samo za vašega ljubljenčka, temveč tudi za človeka, tako odraslega, kot otroka: nekaj sto kosmatih gosenic v vrsti po ena se vije po tleh, zidovih ali drevesih in mami h raziskovanju in bližjem ogledovanju – a pozor: dlačice teh zanimivih bitij vsebujejo močan strup, ki pri človeku povzroči pekočo srbečo alergijsko reakcijo na koži, lahko anafilaktični šok! Še posebej psi so radovedni in s smrčkom pobliže raziskujejo a tudi za njih (prav tako za vsako drugo žival, ki jo sprehajate: dihur, mačka, kunec) je stik z dlačicami te vrste gosenic nevaren in lahko usoden.
»Ob dotiku pasjega smrčka z dlačicami gosenice pride do hudega dermatitisa, s srbečico, bolečino in otekanjem, če pa dlačice pridejo v stik z ustno sluznico, pa to lahko hudo poškodujejo, pride do otekanja in celo nekroze sluznice. Vse to lahko spremljajo sistemski znaki anafilaktične reakcije, kot so bruhanje, driska, tresenje telesa, povišana telesna temperatura itd. V takih primerih je potrebna nujna veterinarska pomoč, ker lahko pride tudi do otekanja dihalnih poti in dihalne stiske. Kot prva pomoč do veterinarske oskrbe lahko mesto stika blažite s toplimi obkladki; strup je namreč občutljiv na temperaturo. Žal pa lahko samo blažite – izida strupenega srečanja s tem ne boste spremenili. Veterinarska pomoč je v takih primerih nujno potrebna, saj gre za življenjsko nevarnost vašega ljubljenčka,« pravi dr. Veronika Radobuljac iz veterinarske ambulante Vet BM Brežice. Težko je nadzorovati vsak korak vašega psa, kadar ste v naravi in ga spustite s povodca. "Zato toplo svetujemo, da tisti čas, ko je pes spuščen, pozorno spremljate kje je in kaj počne. Živali, ki jih sprehajate in so ves čas na povodcu tudi spremljajte, saj je bolj verjetno da bodo one prej opazile zanimivo procesijo gosenic kot pa vi."
"Vsako živo bitje ima svoje mesto v naravi, zato tudi če jih srečate, ostanite na varni razdalji in jih občudujte. Za sprehode ljubljenčkov – pa najsi bo to pes, mačka, dihurček ali kateri drugi – pa naj velja: najbolj varen sprehod je sprehod na povodcu s pozornim skrbnikom," zaključujejo v Društvu Ambasadorji nasmeha.
