Drugo noč zapored so se temperature zraka v večjem delu države spustile pod ledišče, kar v tem letnem času velike skrbi povzroča predvsem sadjarjem. Ti so že v sredo začeli zbirati podatke o škodi po pozebi, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije bo prve ocene sporočila v petek. V Evrosadu računajo, da so z oroševanjem rešili del pridelka.
Po prvih podatkih minulo noč in zjutraj niso namerili tako nizkih temperatur kot v sredo, ko je bilo ponekod najhladnejše jutro v tej zimi, marsikje pa najhladnejše aprilsko jutro zadnjih 70, verjetno pa več kot 100 let.
Danes ob 8. uri so nič stopinj Celzija namerili v Bilju pri Novi Gorici in na Katarini nad Ljubljano, povsod drugod po Sloveniji pa so bile temperature pod lediščem, kažejo podatki mreže opazovalnih postaj Agencije RS za okolje (Arso).
V Postojni je bilo davi minus šest stopinj, v Kočevju, Ratečah in na Voglu minus pet, minus štiri stopinje so namerili v Slovenj Gradcu, Črnomlju ter letališčih Lesce in Ljubljana. Lokalno so lahko ponekod temperature tudi nižje, na najvišje ležeči merilni postaji, na Kredarici, je bilo ob 8. uri minus 14 stopinj Celzija.
Nizke temperature v aprilu največ skrbi povzročajo sadjarjem, pa tudi vinogradnikom. Evrosad, ki ima sedež v Krškem in je vodilni slovenski pridelovalec sadja, ima v skupini sistem oroševanja urejen na okoli 18 odstotkih vseh sadovnjakov. Direktor podjetja Boštjan Kozole računa, da so na območjih, ki so jih v zadnjih dveh dneh oroševali, pridelek rešili, medtem ko škoda na ostalih sadovnjakih še ni znana. Predvidoma bodo prve grobe ocene imeli čez en teden, je povedal za STA.
Samo v sredo je sistem oroševanja v Evrosadu deloval 16 ur, poraba vode pa znaša prek 2000 kubičnih metrov na uro, je dejal in dodal, da je dober vir vode ključnega pomena pri oroševanju. Drugih tehnoloških ukrepov se niso posluževali, so pa že pred tem drevesa krepili z mikroelementi. Evrosad sicer prideluje jabolka, hruške, breskve in jagode, zmanjšani pridelek zaradi pozebe pa so v družbi utrpeli tudi lani.