Po posavskem projektu okrepitve prepoznavnosti avtohtonega krškopoljskega prašiča so se na sosednjem Dolenjskem lotili dodatnih ukrepov za utrditev te pasme. To sta projekta sledljivosti porekla pri tej pasmi in vpeljava odbire plemenskih živali na podlagi kakovosti mesa krškopoljskega prašiča. Skupaj bosta stala nekaj več kot 410.000 evrov.
Direktor novomeškega kmetijsko-gozdarskega zavoda Jože Simončič je na četrtkovi novinarski konferenci povedal, da bo triletni projekt sledljivosti porekla krškopoljca stal skoraj 340.000 evrov, dvoletna vpeljava odbire plemenskih živali pa skoraj 75.000 evrov. Denar so dobili iz programa razvoja podeželja ministrstva za kmetijstvo.
Nosilec obeh projektov je novomeški zavod, projektni partnerji so Kmetijski inštitut Slovenije, Biotehniška fakulteta Ljubljana oz. njen oddelek za zootehniko, Društvo rejcev krškopoljskih prašičev in drugi.
Simončič je dodal, da je Društvo rejcev krškopoljskih prašičev predlani dobilo status priznane rejske organizacije za avtohtono pasmo krškopoljski prašič, pri izvajanju rejskega programa pa sodeluje tako z novomeškim Kmetijsko gozdarskim zavodom, kjer deluje strokovno tajništvo za to pasmo, kot tudi z Biotehniško fakulteto, Kmetijskim inštitutom Slovenije in Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije.
Ocenil je še, da postaja nekdaj zapostavljeni in skoraj izumrli krškopoljski prašič, ki slovi po izredni kakovosti mesa in slanine, vedno bolj tržno zanimiv, število kmetij s to pasmo in njen stalež pa naraščata.
Po podatkih vodje rejskega programa Andreja Kastelica premorejo v Sloveniji na skupaj 154 kmetijah 500 plemenskih krškopoljskih svinj in 80 merjascev, ki letno za zakol zagotovijo približno 6000 prašičev. Društvo rejcev krškopoljskih prašičev ima 130 članov, članstvo pa se zlagoma krepi.
Sicer pa želijo z omenjenima projektoma prispevati k dolgoročnem ohranjanju pasme krškopoljca, pri čemer sta ključna njegova ekonomska zanimivost in zagotavljanje sledljivosti porekla mesa, je še dejal Kastelic.
Na Dolenjskem in v Posavju je bila nekdaj reja priljubljene domače pasme krškopoljskega ali črnopasastega prašiča posebej značilna. Tega zakon o živinoreji opredeljuje kot avtohtono pasmo, njegova reja pa je bila za oskrbo domačinov in njihovo preživetje izjemnega pomena. Prvi zapisi o krškopoljcu so sicer iz leta 1851.
Na omenjenem območju so to pasmo čvrstega mesa in obilne maščobe častili kot malokatero domačo žival. Krškopoljec je tudi edina ohranjena slovenska avtohtona prašičja pasma. Njen obstanek je ogrožen, vendar pa število živali zadnja leta raste.