Družba Kostak, ki je v centru za ravnanje in predelavo odpadkov v Spodnjem Starem Gradu pri Krškem leta 2015 odprla kompostarno, je za omilitev smradu uredila zaprt postopek z biofiltri, a se neprijetne vonjave ob okrepljeni dejavnosti še pojavljajo. Problema se zavedajo in ga rešujejo, so poudarili v družbi.
Na smrad, ki ga povzroča omenjeni center, so večkrat opozorili v krški krajevni skupnosti Spodnji Stari Grad-Spodnja Libna. Njen predsednik Andreas Repše je ocenil, da se to vprašanje rešuje prepočasi. Kot je dodal, opozarjajo in tudi zahtevajo, da se smrad odpravi.
Direktor Kostakovega sektorja za ravnanje s surovinami Primož Gabrič je povedal, da so za kompostarno in biološko obdelavo mešanih odpadkov uredili biološko stabilizacijo ostankov obdelave in sortiranja odpadkov, problema smradu pa so se lotili z zaprtim postopkom z biofiltri.
Ta postopek so nato še nadgradili in smrad tako "bistveno zmanjšali". Ker se zaradi povečane količine odpadkov, ki pa ne presega zmogljivosti omenjenega Kostakovega centra, smrad v "določeni meri še pojavlja in tega problema v celoti še niso rešili", pa bodo prihodnja leta ključna prizadevanja, da center oz. njegove prostore za predelavo in ravnanje z odpadki ter njihovo skladiščenje bolje zaprejo.
Kot je povedal Gabrič, v Kostaku načrtujejo dodatno pokritje nekaterih prostorov in skladiščne prostore za t. i. problematične odpadke, širitev centra ter nadgradnjo prezračevanja. Z navedenimi ukrepi bodo "izpuste v zrak dodatno omejili".
Gabrič je pristavil, da so v projekt kompostarne in njene biološke nadgradnje doslej vložili približno 3,5 milijona evrov. Načrtujejo tudi dodatna vlaganja, katerih cilj je skoraj popolna odstranitev smradu oz. tovrstnih izpustov.
Kostakov center za ravnanje in predelavo odpadkov v Spodnjem Starem Gradu pri Krškem, ki poleg odpadkov občin Krško, Kostanjevica na Krki in Sevnica sprejema še odpadke in tovrstne polizdelke številnih drugih slovenskih občin, ima sicer okoljevarstveno dovoljenje za letno predelavo skupaj nekaj manj kot 150.000 ton različnih odpadkov in med temi za 25.000 ton bioloških odpadkov.
Omenjenih zmogljivosti do zdaj sicer niso presegli in so se jim le približali, je še dejal Gabrič.
Kostak je v omenjenem krškem centru leta 2016 zagnal tudi proizvodno linijo za alternativna goriva. Naložba je stala 2,5 milijona evrov, na tej liniji pa izdelujejo gorivo iz nenevarnih odpadkov, ki jih ni možno vnovič uporabiti ali reciklirati.