V torek sta Posavsko jedrsko lokalno partnerstvo in Zveza ekoloških gibanj v Krškem pripravila Javno tribuno »V spomin na 30 let Černobila in 5 let Fukušime«. Cilj je bil vključiti lokalno prebivalstvo v aktualne jedrske dogodke.
Javna tribuna je bila sestavljena iz dveh sklopov. Prvi sklop je bil vpliv omenjenih nesreč na zdravje ljudi, kjer je dr. Alfred Körblein predstavil zdravstvene posledice černobilske nesreče v srednji in južni Evropi. Izpostavil je problem perinatalne umrljivosti na Hrvaškem leta 1986 in leta 1988, ki je bila po njegovem najverjetneje posledica uvoženega kontaminiranega mesa.Gospa Yoko Kawasaki je predstavila posledice nesreče v Fukušimi in obsežno akcijo zbiranja mlečnih zob na Japonskem za ugotavljanje radionukleidov, torej stroncija 90, ki se v prvih letih otroškega življenja »vede« kot kalcij in zasidra v kosteh. Pojavlja se le v primeru, če so bili otroci izpostavljeni radioaktivnemu sevanju. Najlažji način ugotavljanja količine stroncija 90 v telesu je preko analize mlečnih zob.
Dr. Leo Šešerko je predstavil akcijo zbiranja mlečnih zob v Posavju in ustanovitve arhiva mlečnih zob v Posavju. Na žalost so analize prevelik finančen zalogaj, zato se bodo zobje arhivirali, ko pa bo dovolj donatorskih sredstev, bodo ti zobje poslani na analizo.
Drugi sklop je bil predstavitev PJLP-ja. Društvo je v procesu registracije. Ustanovljeno je bilo z namenom, da vzpodbuja lokalno prebivalstvo k vključevanju jedrskih dogodkov, povezovanju med različnimi partnerji- vloga »mediacije«, ter izvajanja monitoringa nad dogodki v povezavi z NEK. Predstavnik vodstvenega odbora je opozoril, da je nujno potrebno spoštovati Aarhurško konvencijo. Glede izgradnje suhega skladišča uporabljenega radioaktivnega goriva, pa je opozoril na pravne nepravilnosti v postopku, saj ni bila izpeljana ocena vplivov na okolje in ni bilo javne razprave na to temo. Suho skladišče uporabljenega radioaktivnega goriva je po slovenski zakonodaji definiran kot jedrski objekt, vsak jedrski objekt pa je državnega pomena, zato ga je nujno potrebno uvrstiti v državni prostorski načrt.
Predsednik Zveze ekoloških gibanj Karel Lipič je predstavil stališča ZEG glede aktualnih jedrskih tem v Posavju. Glede NEK 2 je opozoril na netransparentnost strategije, ki določajo izgradnjo NEK2, ter zapravljanje davkoplačevalskega denarja (10MIO evrov) za promocijo izgradnje. Opozoril je tudi na neprimernost načrtovane izgradnje civilnega letališča v Cerkljah, saj se le ta nahaja preblizu jedrskih objektov. Nikjer v svetu ni letališče tako blizu jedrskih objektov, kot v Krškem.
Gospod Jan Haverkamp je predstavil Aarhurško in Eespoo konvencijo ter direktive Euroatoma in jasno obrazložil po členih, kje so akterji v načrtovanju suhega skladišča uporabljenega jedrskega goriva ravnali narobe. Nikakor se tako skladišče ne more zgraditi brez ocene vplivov na okolje in čezmejne ocene vplivov na okolje, predvsem pa je pomembno vključiti javnost v omenjene postopke.
Predsednik zelene stranke ORAH iz Hrvaške Luka Keller je opozoril na potresno območje in segrevanje reke Save. Opozoril je, da bo tudi njegova stranka izvajala kontrolo nad omenjenimi zadevami, saj ne gre ignorirati bližino in naseljenost Zagreba.
STALIŠČA VODSTVENEGA ODBORA PJLP DO AKTUALNIH JEDRSKIH ZADEV
Stališča, ki so zapisana spodaj ne predstavljajo javnega mnenja posavskih prebivalk in prebivalcev, ampak so rezultat 6 mesečnih pisnih in ustnih komunikacij vodstvenega odbora s pristojnimi organizacijami in službami, ki se ukvarjajo z jedrskimi zadevami v Sloveniji (lokalne skupnosti, URSJV, ARAO in ministrstev MOP – MI - MG).
V stališčih so zapisani odgovori na vprašanja, ki smo jih pošiljali s strani vodstvenega odbora in dejstva, ki so javno dostopna. S tem želimo seznaniti s to tematiko vse posavske prebivalke in prebivalce ter tudi ostale, ki jim je vsebina manj znana, jih pa zanima.
Namen stališč je, da so prebivalci seznanjeni z aktualnim dogajanjem na področju jedrskih zadev v Posavju, da so seznanjeni z vsebino razprave na javni tribuni in da jih v prihodnje motiviramo za sodelovanje, saj bo tudi od njih odvisno, kako se bo lokalna skupnost in država obnašala pri umeščanju novih jedrskih objektov v naš prostor.
1. PODALJŠANJE OBRATOVANJA NEK 1
Zakon o varnosti pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti, ki določa časovno omejeno dovoljenj za jedrske objekte, v prehodnih določbah ni določil časovne veljavnosti za obratovalno dovoljenje za NEK. To je neomejeno, zato je NEK zgolj s spremembo tehnične dokumentacijo (in seveda izvedenimi ali predvidenimi tehničnimi posegi) vzpostavilo formalne pogoje za podaljšanje delovanja NEK za nadaljnjih 20 let (torej podaljšanje za polovico predvidene dobe). V ta namen je Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost Nuklearni elektrarni Krško z delno odločbo št. 3570-6/2009/28 z dne 20.4.2012 in dopolnilno odločbo št. 3570-6/2009/32 z dne 20.6.2012 podaljšala življenjsko dobo reaktorske posode iz 40 na 60 let in posledično temu tudi podaljšala obratovanje NEK do leta 2043. Tako »tiho« podaljšanje življenjske dobe je bilo izvedeno po našem vedenju brez presoje vplivov na okolje in brez čezmejne presoje vplivov na okolje, torej brez sodelovanja javnosti.
Na vprašanje Agenciji Republike Slovenije za okolje ali je bila skladno z Zakonom o varstvu okolja in Uredbo o posegih v okolje, za katere je potrebno izvesti presojo vplivov na okolje, za podaljšanje obratovanja NEK izdelana presoja v vplivov na okolje in čezmejna presoja vplivov na okolje, smo dobili odgovor, da za podaljšanje obratovanja NEK na ARSO do današnjega dne ni bila vložena vloga za izdajo okoljevarstvenega soglasja niti s strani URSJV, niti s strani NEK. Glede na navedeno, postopek presoje vplivov na okolje ni bil izveden, prav tako ni bilo izdano okoljevarstveno soglasje.
Postopek podaljševanja obratovanja NEK smo preučevali tudi skupaj z nekaterimi pravnimi in okoljskimi nevladnimi organizacijami in prišli do skupnega stališča, da bi morala biti za podaljšanje obratovanja minimalno narejena vsaj celovita presoja vplivov na okolje in presoja čezmejnih vplivov na okolje, kar je v drugih državah tudi običaj (s podobnimi težavami se ukvarjajo tudi na Madžarskem) in kar priporočajo podpisane okoljske konvencije in Direktiva EURATOM-a.
V nadaljevanja sodelovanja z okoljskimi pravnimi in nevladnimi organizacijami bomo zahtevali od upravljalcev in odločevalcev izdelavo presoje vplivov na okolje ob sodelovanju javnosti, v primeru neuspeha pa tudi pritožbo na Evropsko komisijo, svet EURATOM-a in Evropsko sodišče za človekove pravice.
2. ODLAGALIŠČE NSRAO
Kljub temu, da so prebivalci Krškega leta 2009 zbrali 1425 podpisov z zahtevkom o referendumu za odlagališče NSRAO, je krški občinski svet podprl predlog župana in s tem omogočil, da je bil leta 2009 sprejet DPN za odlagališče NSRAO, ki bi moralo biti izgrajeno že leta 2013. Gre za podzemno odlagališče v silosih, kljub temu, da v veljavnem Programu razgradnje piše, da bo vkopanega tunelskega tipa in da tak tip priporoča tudi mednarodna jedrska zakonodaja. Tak tip bi omogočal v primeru bilo katerega izrednega dogodka njihovo umaknitev oz. odstranitev, v tem primeru pa bomo odpadki pod zemljo in trajno pri nas. V vodstvenem odboru menimo, da je tip skladišča izbran v nasprotju z veljavnim Program razgradnje in priporočili mednarodne jedrske zakonodaje. Poleg tega obstaja tudi velika bojazen in nevarnost, da bodo v beton in silose zaliti tudi visoko radioaktivni odpadki iz NEK, kar bi glede na dosedanje obnašanje države in lokalne skupnosti, nespoštovanje podpisanih konvencij in direktiv ter neinformiranje javnosti ne bilo malo verjetno.
Kljub izgradnji odlagališča, ki se predvideva leta 2020, pa ima ravnanje z NSRAO v tem odlagališču po našem mnenju veliko nedorečenih in nedopustnih stvari, ki povsem izničijo namen izgradnje odlagališča, ter glavno bit tega – varno in trajno shranjevanje NSRAO. Dejstva so naslednja:
• predvideva se obratovanje I skladišča od leta 2020 – 2024, kjer se bo shranilo 50 % odpadkov (samo slovenskih) ostalih 50 % bo ostalo v skladišču NEK;
• po letu 2024 bo skladišče v mirovanju do leta 2049, zaradi zbiranja odpadkov;
• skladišče se bo zopet odprlo leta 2050 in bo do 2060 v fazo obratovanja II, kjer se bo zopet shranilo samo 50 % odpadkov (slovenskih).
Iz zgoraj navedenega torej lahko zaključimo, da bomo dali v odlagališče do leta 2024 samo 50 % odpadkov, ki se bodo do tedaj nahajali v NEK, da se bodo v skladišču v NEK še naprej do 2049 hranili vsi odpadki in da bomo dali leta 2050 v skladišče spet samo slovenski del odpadkov. Imeli bomo izgrajeno torej zelo drago in ekološko sporno odlagališče, v njem bo pa bistveno premalo odpadkov, saj se bo večina njih še vedno skladiščila v NEK. To je za nas seveda nesprejemljivo, saj v procesu umeščanja prebivalcem ni bilo tako predstavljeno.
V Lokalnem partnerstvu bomo v zvezi s tem ponovno odprli razpravo tako pri pristojnih, kakor tudi pri prebivalcih ali je to sprejemljiv način skladiščenja NSRAO, pristojne in odgovorne pa pozvali:
• da takoj pristopijo v pogovore s hrvaško stranjo in poiščejo rešitev, da se v odlagališče shrani tudi njihov del odpadkov,
• da ponovno preverijo intervale polnjenja skladišča in izberejo takšen način, da bo večina odpadkov ves čas v odlagališču in ne v NEK,
• da bo v skupini za spremljanje odlaganja odpadkov (kakor je bilo obljubljeno v preteklem lokalnem partnerstvu) sodeloval tudi predstavnik prebivalcev, ki bo imel vpogled kako se odpadki hranijo in kaj se bo hranilo.
3. SUHO SKLADIŠČE IZRABLJENEGA JEDRSKEGA GORIVA
Vlada RS je 10.3. sprejela besedilo predloga Resolucije o nacionalnem programu ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom za obdobje 2016–2025 (ReNPROG) in ga posredovala Državnemu zboru RS v obravnavo po rednem postopku. S sprejemom Resolucije v državnem zboru, bo imela URSJV in NEK zakonsko podlago, kjer bi lahko v prihodnjih letih umestili nov jedrski objekt – suho skladišče izrabljenega jedrskega goriva (gorivnih palic iz reaktorja), ker bo obstoječi bazen znotraj NEK leta 2023 poln.
Ne glede na to, da se predvideva izgradnja suhega skladišča znotraj obstoječe NEK (in ga NEK tretira kot varnostno nadgradnjo), je po našem mnenju to nov jedrski objekt, za katerega je potrebna umestitev z Državnim prostorskim načrtom in celovit pristop skladno z Zakon o varstvu okolja. Po našem mnenju bi morala URSJV in NEK prav tako začeti z vsemi postopki pridobivanja družbene sprejemljivosti ter omogočiti prebivalcem sodelovanje skladno z določili Aarhuške in ESPOO konvencije ter Direktivami EURATOM-a.
Trditev podpiramo z naslednjimi zakonskimi predpisi:
a. V Zakonu o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti v 3. členu, kjer so navedeni pojmi, je v točki 24 zapisan kot definicija, da je jedrski objekt tudi »objekt za skladiščenje, predelavo, obdelavo ali odlaganje jedrskega goriva ali visoko radioaktivnih odpadkov«. V 64. členu pa je zapisano, da se jedrski objekt načrtuje z Državnim prostorskim načrtom.
b. Pravilnik o ravnanju z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim jedrskim gorivom v 3. členu govori o tem, da je skladišče jedrski objekt, v katerem se za določeno časovno obdobje skladiščijo RAO ali izrabljeno gorivo, ter v 6. členu, da način shranjevanja RAO in izrabljenega jedrskega goriva opredeljuje Program ravnanja.
c. Zakon o umeščanju objektov državnega pomena v prostor definira prostorske ureditve državnega pomena, med katere spada tudi jedrski objekt, katerega je potrebno umestiti z DPN, izdelati celovito presojo vplivov na okolje, študije variant pri katerih je potrebno upoštevati tudi vidik sprejemljivosti v lokalnem okolju in obvestiti zainteresirane občine s študijami variant.
d. Trenutno veljavni občinski Odlok o ureditvenem načrtu NEK ne omogoča umeščanje suhega skladišča izrabljenega jedrskega goriva ( gorivnih palic iz reaktorja) na območje NEK.
e. Zakon o varstvu okolja v 13. členu izrecno poudarja načelo javnosti – javnost ima pravico sodelovati pri pripravi dokumentov, dajati pripombe v postopkih izdelave planov in programov ter pri izdajanju pravnih aktov. Prav tako zahteva celovito presojo vplivov na okolje in presojo čezmejnih vplivov na okolje.
f. In nenazadnje tudi še vedno veljavni Program razgradnje NEK iz leta 2004 govori o tem, da se suho skladiščenje predvideva šele po zaprtju NEK, da se morajo gorivne palice še 7 let po zaprtju hladiti v bazenu in se šele potem lahko skladiščijo v suhem skladišču. Program govori tudi o tem, da je skladišče lahko na lokaciji NEK, lahko pa tudi nekje drugje in opozarja na največji problem suhega skladiščenja – družbeno sprejemljivost v okolju in prostorski problem obdelave palic znotraj NEK, ter način in neizkušenost pri prenosu palic iz bazena v suho skladišče.
Iz vsega zgoraj omenjenega lahko torej zaključimo, da je suho skladišče izrabljenega jedrskega goriva jedrski objekt, ki se mora v prostor umestiti z Državnim prostorskim načrtom, da je potrebno poiskati ustrezno lokacijo, iskati družbeno sprejemljivost v lokalnem okolju in omogočiti javnost da sodeluje v vseh postopkih. Potrditev teh navedb smo dobili tudi iz tujine (Nemčije, Belgije) od dveh jedrskih strokovnjakov, ki delujejo v nevladnih organizacijah in inštitutih ter tudi od slovenske okoljske nevladne pravne stroke.
Ko smo na to zadevo opozorili pristojne organizacije in službe smo dobili naslednje odgovore:
NEK - Projekt suhega skladiščenja jedrskega goriva je varnostna nadgradnja, ki bo izvedena znotraj obstoječega jedrskega objekta in v skladu z veljavnimi akti za umeščanje novih objektov v prostor znotraj ograje NEK. Ker že danes v NEK skladiščimo izrabljeno jedrsko gorivo in se bo s tem projektom uvedel le nov, tehnološko varnejši način skladiščenja IJG, se javna obravnava v skladu z zgoraj navedenimi konvencijami ne predvideva.
URSJV – Status suhega skladišča izrabljenega jedrskega goriva bo enak kot je sedaj status mokrega skladišča izrabljenega goriva ali skladišča radioaktivnih odpadkov v sklopu obstoječe jedrske elektrarne Krško. Do sedaj niso začeti še nobeni postopki v zvezi z Državnim prostorskim načrtom. Trenutno je projekt suhega skladišča v fazi javnega razpisa za pridobitev ponudb.
Iz odgovor odgovornih in pristojnih lahko zaključimo torej, da je lokacija že izbrana (znotraj NEK), da ne smatrajo tega kot nov jedrski objekt, da je projekt v fazi javnega razpisa in da ne nameravajo izvesti javne razprave. To pomeni, da želijo objekt umestiti tiho, brez udeležbe javnosti in mimo veljavne zakonodaje.
V vodstvenem odboru menimo, da je tak postopek nesprejemljiv, v nasprotju s slovensko zakonodajo in podpisanimi mednarodnimi sporazumi in konvencijami (Aarhuška, ESPOO) in Direktivami (EURATOM) in popolno ignoriranje lokalne skupnosti, prebivalcev in ostale javnosti. V prihodnje bomo zelo pozorno spremljali potek teh aktivnosti na vseh nivojih in zahtevali, da se umeščanje objekta izvaja skladno z zakonodajo in vključevanjem javnosti.
Postopek umeščanja mora biti prav enak kot je potekal postopek umeščanja odlagališča NSRAO v prostor. Krčane in ostale Posavce pa bomo pozivali, da se aktivno vključijo v proces in da sami odločijo ali želijo imeti tak objekt v Krškem.
Edino prebivalci moramo, želimo in hočemo imeti pravico odločanja, da se v naš prostor umesti poleg NEK in odlagališča NSRAO še tretji jedrski objekt – suho skladišče izrabljenega jedrskega goriva in te možnosti nam države nima pravice odvzeti.
Galerija
