Jože Pečnik, ki ga kot velikega poznavalca poznamo zlasti po njegovi izjemni ljubezni do golobov in ostalih ptic, se je ob svetovnem dnevu živali spomnil odnosa, ki ga ljudje gojimo do teh, včasih tako nemočnih bitij. V svojem zapisu je razmišljal… o marsičem…
Foto: Jože PečnikDanes ves omikan svet obeležuje dan varstva živali, ki so ga že davnega leta 1931 določili na kongresu ekologov. K temu so se gotovo odločili zato, ker je bilo v urbanih sredinah prepogosto videti onemogle, izmučene živali, ki so poginjale na ulicah.
Danes imajo večja mesta zavetišča za zapuščene živali, kjer pod nadzorom skrbijo za te živali in jim preko različnih oblik obveščanja iščejo skrbnejšega novega lastnika. Skrajno nehumano je, da se navdušimo nam neko živaljo ali jo podarimo nekomu kot darilo, ta pa niti ne zna niti ne zmore skrbeti zanjo in zato žival konča nekje v skritem kotičku.
Ta dan je izbran, ker na ta dan goduje sveti Frančišek Asiški, ki je zagovarjal odgovoren, ljubeč odnos človeka do naravnega okolja in v tem okolju živeče živali.
Zavetišča so rešitev za zapuščene živali, vendar morda tudi potuha vsem, ki zavestno zavržejo žival, ko se je naveličajo otroci, tudi odrasli in jo zapuščeno odvržejo nekje v gozdu, travniku, več kilometrov stran od svojega bivališča, ali pa na prag tujca, za katerega niti ne vemo, ali za žival lahko poskrbi. Kaj vse se dogaja s takšnim psičkom, muco … vemo vsi. Kaj vse je doživljala psička Lesi ob vračanju domov, se tudi zagotovo še vsi spomnimo.
Vsi tisti, ki bi radi pomagali in storili kaj več, se lahko vključite v društva proti mučenju živali ali v društva gojiteljev pasemskih malih živali, ljubiteljev športnih in okrasnih golobov, ljubiteljev psov, mačk, konj in še bi lahko naštevali. V vseh teh organizacijah imajo pravilnike, ki narekujejo gojiteljem obveznosti do gojene živali.
Zakon o zaščiti živali je bil pri nas sprejet leta 1999, proti mučenju živali že leta 1963, od leta 2003 pa je v veljavi Pravilnik o minimalnih pogojih za zaščito rejnih živali za zakol in bivanje hišnih ljubljenčkov.
Živali je potrebno zaščiti pred različnimi nasilji nad njimi v času dresure, izvajanja trikov v cirkusih, različnih lepotnih in športnih tekmovanjih, lovu in preletih. Slabo pripravljena, mogoče bolna žival, ni sposobna izpolniti vseh pričakovanj lastnikov, ki se potem znašajo nad živaljo na grob način. Pohlep,
oholost, potreba po uspehu, slavi, nevestnega človeka žene v početje, ki človeštvu nikakor ni v vzor.
V bližini z živaljo živijo tudi otroci, ki jih je potrebno pripraviti na to, da bo žival ostarela, omagala, poginila. Otrok mora vedeti, da vse živo na planetu nekoč umre, zato ga pripravimo na ta trenutek kot na trenutek, ko se v bližini srečuje z neprimernim ravnanjem z živalmi. In otroku, ki komaj hodi, je potrebno pojasniti, da se muc, kužkov in drugih hišnih ljubljenčkov ne vleče za rep, ušesa, da se ne stiska kljunčka ptici – otroku je treba to razložiti, saj nevede povzroča živali bolečino.
Rad imam žival, ki je izbrana mojemu značaju, mojim potrebam druženja in skrbi zanjo. Nikoli ne smem dopustiti, da bi bila žival brez potrebne primerne hrane in pijače, brez ustreznega bivalnega prostora in ne bi čutila varnosti in moje ljubezni, čeprav bi bile to čebele, kanarček, papiga, pes, mačka, konj … sokol, morda kamela … ker vem, da mi je zaupana, da skrbim zanjo. In če sem se odgovorno odločil, da bom skrbel za žival, želim to početi vse do njenega konca.
Galerija
