palestina Svet24.si

Bo Slovenija med prvimi priznala Palestino?

profimedia-0856756263 Svet24.si

Ukrajina bo v vojsko novačila zapornike

1664388706-21082006-3809c5aa897e1de8855faa79abd1a63c Necenzurirano

Konec stečaja cerkvenega Zvona: izgubljenih 800 ...

PERNULA mala seva-xx Reporter.si

Poglejte to razkošje nad Izolo: največja posest ...

Rhea Bullos Ekipa24.si

'Superge' za 200 evrov? Ne, tudi tako se lahko ...

Raiven Njena.si

Raiven navdušila Evropo in razvnela spletne ...

kolesarska dirka gvatemala Ekipa24.si

Noro! Ali je namerno zrušila kolesarja kot v ...

Novice Kočevje

FOTO: Pogovori z naravo

Piše: Pokrajinski muzej Kočevje, N.K.

Čas objave:
22.08.2018 09:40

V Likovnem salonu Kočevje do 1. septembra letos, v sklopu razstav Poletje s kočevskimi likovnimi ustvarjalci VII. gostijo zagrebškega kiparja Denisa Kraškovića z razstavo Pogovori z naravo.

Denis Karšković se je rodil leta 1972 v Zagrebu. Po rodu izhaja iz Predgrada ob Kolpi, kjer je rojen njegov oče. Diplomiral je na kiparskem oddelku Akademije za likovno umetnost v Zagrebu, v razredu prof. Stanka Jančića. Leta 2010 je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani magistriral pod mentorstvom prof. Jožeta Baršija.

IMG_5362.JPG
Pogovor z umetnikom Denisom Kraškovićem
Pokrajinski muzej Kočevje, N.K.

Je prejemnik številnih nagrad in priznanj, med katerimi so Grand prix na Salonu mladih v Zagrebu (2001), druga nagrada za video The Residents, Češka (2010), Grand prix Zagorskega salona, Krapina (2015).
Poleg številnih javnih skulptur na Hrvaškem je tudi avtor Križevega pota (2000) v Starem trgu ob Kolpi in kiparske kompozicije v Kostanjevici na Krki z naslovom Dobrota (2011). Leta 1996 je v okviru festivala Exodos izdelal skulpture za predstavo Ladomir – Fakturen IV, površina – površina stika Marka Peljhana.

IMG_5348.JPG
Razstava Pogovori z naravo
Pokrajinski muzej Kočevje, N.K.

Za izražanje svojih misli, idej in vizij kljub svoji kiparski izobrazbi, posega po različnih medijih umetniškega ustvarjanja. Z uporabo zgolj klasičnih kiparskih tehnik bi bistveno zmanjšal (z)možnosti izražanja. Različni izrazni mediji mu dopuščajo, da preko risb, slik, animacij, stripov, pa tudi eksperimentalnega filma ali fotografije, prenese v likovni jezik vse svoje misli, pomisleke, dvome ter skrbi o naravi in svetu v katerem živimo.

Predmet njegove obravnave je predvsem živalski in rastlinski svet, kot bistvo vsega obstoja. Zanima ga tudi vloga človeka, ki pa v svetu množičnih medijev in kapitalizma izgublja vez s svojim bistvom. V svojih delih ni tragičen, ne išče izraza apokalipse, temveč se skuša s tegobami sodobnega sveta in življenja spopadati s humorjem, ironijo in cinizmom. Svoja razmišljanja o ogroženih rastlinskih in živalskih vrstah, o pomembnosti obstoja le-teh pripoveduje na igriv način. Vendar sporočilo ni nič manj resno, prodorno in kljub humorju in ironiji spodbudi gledalca k razmisleku.