»… Prva v Kranjski povorki stopala je doslej preveč pozabljena - poezije polna Bela Krajina, … povsod kjer se pokaže Belokranjska skupina čuješ; ah kako ljubka je ta Kranjska skupina. Na čelu skupine stopa črednik, za njo skupina Zeleni Juri. Malega dečka vsega zavitega v zelenje vodila je vaška mladina v narodnih nošah – nepopisno ljubka slika …
(Foto: Boris Grabrijan, Tončka Jankovič)Veselo razpoloženje otrok, ki vseh 20 kilometrov poti niso izgubili veselosti in šegavosti …«, je pisal dnevnik Slovenec 1908 leta o slavnostni povorki 12 junija na Dunaju, ob priložnosti praznovanja 60 letnice vladavine cesarja in kralja Franca Jožefa. Kot piše avtor prispevka v Slovencu: » se je njegovemu cesarskemu veličanstvu utrnila solza gledajoč Belokranjce.«
Običaj kot ga je opisal tudi župnik Šašelj pa se v Adlešičih in na Vinici še vedno ohranja. Jurjaši (skupina, ki vodi zelenega Jurija - v zelenje odetega dečka) obiskujejo domačije in zapojejo Jurjevsko pesem:
Prošel je prošel, pisani vuzem
Došel je došel zeleni Juraj,
Na zelenem konju,
Po zelenem polju,
Donesel je, donesel
Pedenj dugu travicu,
Lakat dugu mladicu.
Dajte mu dajte,
Jurja darovajte!
Dajte mu pogače,
Da mu noga poskače!
Dajte mu vina,
Da mu nebu zima!
Dajte mu pleče,
Da vam kaj ne reče!
Dajte mu jajec,
Da ga ne bu zajec!
Dajte mu soli,
Da ga kaj ne boli!
Dajte mu groš,
Da vam dojde još ...
Če se vrata doma v času petja ne odpro, skupina še zapoje: "Haj, haj, haj, buli skoro kaj?" Jurjaši zataknejo brezovo vejico za podboj vhodnih vrat in ta kitica (vejica) potem varuje dom, prinaša zdravje, srečo in veselje v hišo, na polja in v hlev. Gospodinja skupino obdari z jajci in denarjem, ter ponudi dobrote, gospodar pa jurjašem ponudi najboljše vino. Huda nesreča preti hiši, ki se na petje jurjašev ne bi odzvala. Najhujša sramota za družino pa je, če se povorka zelenega Jurija hiši izogne (zaradi ne-obdarovanja v preteklosti…), kar se – a zelo redko - vendarle zgodi. Še pred nekaj desetletji so si jurjaške skupine hodile v zelje z obhodom po vseh vaseh, danes pa v Adlešičih in okolici dobre želje prinaša le folklorna skupina KUD Božo Račič Adlešiči. Razveseljivo je da je tokrat odrasle jurjaše spremljalo veliko otrok, ki so zdržali do trdne noči. Tudi najmlajša – še predšolska Ajda in Matija.
V Beli krajini obhajajo praznik Jurjevo 24. aprila, na Hrvaškem (tudi na Koroškem) pa 23. aprila. Legenda pravi, da je Zeleni Jurij prijezdil do Kolpe, ker pa ni imel groša za plačilo brodarja, mu je moral oddelati dnino in s tem prispel v Belo krajino dan pozneje. Zgodovinarji sicer trdijo, da sta termina - datuma različna zaradi starodavnih meja škofij (oglejska patriarhija). A kdo bi temu verjel, če pozna pravo zgodbo…? Torej ostajajo pri njihovi legendi.
Fotografiji črednika in Zelenega Jurija sta posneti 1908 leta pred palačo Hofburg na Dunaju. Slika Maksima Gasparija
Galerija
